Znanost in tehnologija

Presaditev glave, virtualna realnost, vzlet rakete Falcon Heavy, Cassinijev konec in popolni Sončev mrk ...

Ljubljana, 06. 01. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
28

Letos bomo po napovedih videli neverjeten razmah virtualne realnosti, še bolj se bo povečala avtomatizacija, vse več bo storitev na zahtevo, povečala se bo prodaja električnih vozil, na področju medicine se pričakuje presaditev glave, nekaj vesoljskih plovil naj bi opravilo krstne polete …

Leto 2016 je postreglo z nekaj neverjetnimi naravnimi pojavi, denimo s super Superluno ali bližnjim Marsom, z začetki in konci nekaterih ključnih misij za spoznavanje našega nastanka, pri določenih tehnoloških dosežkih smo se znova zavedli, da je prihodnost že tu.

In ravno znanost in tehnologija sta po mnenju mnogih ključni področji, da si človeštvo zagotovi lepo prihodnost, zato smo preverili, kaj zanimivega si lahko obetamo v letu 2017. Letos bomo po napovedih videli neverjeten razmah virtualne realnosti, še bolj se bo povečala avtomatizacija, vse več bo storitev na zahtevo, povečala se bo prodaja električnih vozil, na področju medicine se pričakuje presaditev glave, nekaj vesoljskih plovil naj bi opravilo krstne polete …

Virtualna resničnost, internet stvari, pocenitev pridobivanja čistih energij …

Letos naj bi virtualna realnost doživela še večji razmah kot v prejšnjih letih.
Letos naj bi virtualna realnost doživela še večji razmah kot v prejšnjih letih. FOTO: AP

Že lani je bilo narejenih nekaj pomembnih korakov k popolnemu razmahu obogatene realnosti (augmented reality AR) in virtualne realnosti (VR), saj so nekateri ključni igralci na trgu predstavili svoje rešitve, letos pa naj bi se stvari le še stopnjevale. Na trgu je vse več očal za doživetje virtualne realnosti (prav tako so cenovno vse bolj dostopne), sledilo je na kupe aplikacij in iger. Z igro Pokemon Go smo doživeli igro obogatene realnosti, ko se virtualni podatki prikažejo v resničnem svetu. Zaenkrat sta obe domeni najbolj prisotni na področju računalniških iger - najdražja in tudi najbolj razvita tehnologija se osredotoča predvsem na to skupino ljudi, a ima še veliko pomanjkljivosti, ki predvsem vplivajo na posameznikovo zdravje. Na sistemih lahko uporabnik preživi tudi več ur, kar negativno vpliva na oči, obraz, glavo in vrat.

O revoluciji imenovani internet stvari, ko bodo vse fizične naprave v naših domovih povezane s spletom in med sabo, poslušamo že nekaj let, a zaenkrat se popolna revolucija še ni zgodila. Kot navaja Forbes, so stvari zadržane zaradi prevelike tekmovalnosti, saj je na stotine aparatov in na stotine aplikacij za pametne domove, a le malo rešitev, ki bi vse povezale v celoto. Težava je predvsem nepovezljivost, saj določeni aparati ne delujejo z določenimi sistemi. A zdaj so se v igro resno vmešali giganti, kot so Google, Amazon in Apple, zato bi letos lahko doživeli preboj.

Že desetletja so na trgu tudi 3D tiskalniki, a so večini cenovno nedostopni. A na podlagi videnega, bi se lahko letos stvari močno obrnile. Že lani so bili nekateri takšni tiskalniki okoli 150 do 250 evrov, kar je pol manj kot leto poprej. Stvari se bodo letos po napovedih le še pocenile, a vprašanje je, kako se bo odzval trg, če posamezniki ne bodo več kupovali stvari, ampak jih bodo tiskali.

Nadaljevala se bo avtomatizacija. Napredna tehnologija se bo še bolj umestila v do zdaj izključno človeške domene. Avtomatizirana storitev za stranke se bo izboljšala, številni poklici belih ovratnikov bodo začeli izginjati, dostave prek spleta kupljenih dobrin bodo avtomatizirane z droni … S kombinacijo učenja strojev bi lahko avtomatizacija postala le še hitrejša. Morda bi jo lahko nekoliko upočasnila le debata o pomanjkanju medčloveških odnosov. Še več bo storitev na zahtevo, kakršna je denimo Uber. 

Solarna energija
Solarna energija FOTO: AP

Z napredkom se stvari cenijo in tako je Svetovni ekonomski forum konec lanskega leta postregel s podatkom, da je solarna energija (investicija in pridobivanje) končno cenejša od fosilnih goriv. Nesubvencionirana fotovoltaika začenja prekašati premog in zemeljski plin - novi solarni projekti v razvijajočih trgih pa stanejo manj kot vetrni projekti. V desetletju ali dveh se bodo cene še razpolovile v primerjavi s cenami elektrike, pridobljene s premogom ali zemeljskim plinom. Tudi nekateri tehnološki giganti so se že pred leti zaobljubili, da bodo njihova podjetja delovala izključno na energiji, pridobljeni iz obnovljivih virov. Tako bo po napovedih letos celotno Googlovo mrežo poganjala energija iz obnovljivih virov. A če smo se zadnja leta vse bolj ozirali za investicijami v obnovljive vire energije, ki seveda pripomorejo tudi k čistejšemu okolju in ustavljanju posledic podnebnih sprememb, bi se to zdaj lahko nekoliko upočasnilo - marsikdo se boji nastopa Donalda Trumpa v Beli hiši, saj napoveduje gradnjo nekaterih spornih naftovodov, prav tako številni bojijo, da bo odstopil od Pariškega sporazuma.

Sintetična hrana, presaditev glave …

Po nekaterih napovedih naj bi letos razmah doživela tudi sintetična hrana. Dejstvo je, da je na svetu vse več ljudi in vse manj naravnih virov, tu je še problem podnebnih sprememb. Svet mora razmišljati, kako se bomo nahranili in odgovor naj bi bil v sintetični hrani. Poznamo že praške, s katerimi bi dobili vsa hranila, a večinoma gre za precej tek nevzbujajoče produkte. Na drugi strani znanstveniki v laboratorijih ''vzgajajo'' meso, iz rastlinskih sestavin sestavljajo burgerje, ki so skoraj kot pravi mesni burgerji ...

Valerij Spiridonov je kandidat za presaditev glave.
Valerij Spiridonov je kandidat za presaditev glave. FOTO: AP

Zagotovo se bodo zgodili preboji tudi v medicini. Eden bolj pričakovanih in kontroverznih dogodkov naj bi se zgodil proti koncu tega leta, ko italijanski nevrokirurg Sergio Canavero napoveduje, da bo opravil prvo presaditev glave. Kandidat za presaditev glave je Rus Valerij Spiridonov, ki je privezan na voziček, saj trpi za degenerativno boleznijo, ki ga počasi ubija. Tako si 31-letnik želi, da bi njegova glava dobila novo zdravo telo. 

In poleti v vesolje?

Med drugim se letos pričakujejo krstna poleta SpaceXovega Dragona 2 za človeško posadko in Falcon Heavyja ter nekateri ključni testi Boeingovega CST-100 Starlinerja. Ameriška vesoljska agencija Nasa je omenjenima podjetjema že odobrila sredstva, da bi tako tudi Američani prišli do ustreznega plovila za prevoz ljudi do Mednarodne vesoljske postaje, ki ga pogrešajo že vse od upokojitve programa Space Shuttle.

CST-100 Starliner je kapsula za prevoz ljudi v vesolje, ki ga razvija Boeing v sodelovanju s podjetjem Bigelow Aerospace. Podoben je Orionu, ki ga razvija Lockheed Martin oziroma Dragonu 2 podjetja SpaceX. Test, pri katerem bodo testirali varnostne sisteme, nujne v izrednih primerih, da se reši posadko, bodo predvidoma opravili oktobra 2017, polet do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) pa naj bi sledil junija 2018, avgusta 2018 pa naj bi sledil tudi že polet s človeško posadko.

SpaceXov Dragon 2 pa naj bi po napovedih v orbito brez posadke poletel že novembra letos. Testirali bodo približevanje in spojitev z ISS. Prvi polet s posadko pa bi sledil maja 2018. CST-100 Starliner bo v vesolje poletel na nosilni raketi Atlas V, Dragon za človeško posadko pa s Falconom 9. Transportni Dragon že več let dostavlja tovor na ISS. SpaceX bo sicer 8. januarja znova zagnal polete v vesolje s Falconom 9, potem ko so to začasno prekinili zaradi eksplozije rakete 1. septembra lani. Obeta se tudi polet že uporabljene rakete, ki je lani uspešno pristala na tleh oziroma plavajoči ploščadi.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

 

SpaceX ima sicer še eno raketo, za katero so že večkrat napovedali, da bo poletela proti vesolju. Gre za raketo Falcon Heavy, ki naj bi zdaj končno vzletela spomladi ali poleti. V zadnjih dneh lanskega leta je podjetje objavilo fotografijo dela rakete in ob tem zapisalo, da bo to najmočnejša operativna raketa na svetu, ko bo končno letela. Raketa bo dvakrat močnejša od rakete Delta IV Heavy, bo pa imela manjšo moč kot Nasina raketa SLS, ki naj bi prvič poletela konec leta 2018.

Blue Origin Jeffa Bezosa pa naj bi do konca letošnjega leta v podorbito (precej nižje, kot letijo zgoraj omenjene rakete) izstrelila plovilo s človeško posadko. Če bo šlo vse po načrtih, bodo leta 2018 do roba vesolja že popeljali tudi prve turiste. New Shepard je petkrat poletel v podorbito in se tudi uspešno vrnil. Vsakič so uporabili isto raketo, zato so jo zdaj tudi upokojili. Virgin Galactic se vrača na vesoljski parket po tragični nesreči, ko je pri testiranju podorbitalnega vesoljskega letala umrl pilot. Lani so predstavili novo različico letala VSS Unity in opravili že več testov, s katerimi bodo nadaljevali letos, da bi preprečili ponovitev razpada plovila.

Kaj pa Kitajska? Tovorno plovilo bo spomladi prvič obiskalo kitajski vesoljski laboratorij Tiangong-2 (Nebeška palača 2), ki so ga v vesolje poslali septembra lani, mesec kasneje sta laboratorij obiskala tudi dva astronavta. Tovorno plovilo bo laboratoriju dostavilo gorivo in druge potrebščine. Kitajska namreč do začetka 20 let tega stoletja želi zgraditi svojo vesoljsko postajo. Po napovedih imajo Kitajci v načrtu za letos še bolj ambiciozen polet, in sicer plovilo Chang'e 5 naj bi v drugi polovici leta poletelo proti Luni, s katere bo nato na Zemljo prinesel vzorce. To bo prva lunarna misija z vrnitvijo vzorcev v več kot 40 letih - nazadnje so vzorce z Lune na Zemljo prinesli Rusi leta 1976.

Tudi Evropska vesoljska agencija (Esa) ima natrpan urnik, saj jih čaka izstrelitev kar nekaj vremenskih, podatkovnih (za opazovanje stanja Zemlje v okviru programa Copernicus) in komunikacijskih satelitov.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

 

Nasa pa bo predvidoma decembra izstrelila satelit za iskanje planetov TESS. Satelit deluje na enak način kot Kepler, ki je odkril dve tretjini od 3500 znanih planetov izven našega Osončja. TESS se bo osredotočil na manjše število svetlih, bližnjih zvezd. Še več zanimivih odkritij si pri Nasi obetajo od teleskopa James Webb (naslednika Hubbla), ki ga bodo izstrelili konec leta 2018.

''Smrt'' Cassinija

Kar ima začetek, ima tudi konec. Tega bo po uspešnih 13 letih doživela sonda Cassini, ki od julija 2004 kroži okoli Saturna. Predvidoma 15. septembra se bo sonda potopila v gosto atmosfero plinastega velikana. ''Samomorilski'' skok bo zaključil tako imenovano fazo Grand finale, ko bo plovilo zaokrožilo med planetom in njegovimi notranjimi prstani. Prvi bližnji polet se bo zgodil 22. aprila. Cassini bo pri strmoglavljenju proti planetu popolnoma uničen.

Misija Cassini je plod sodelovanja Nase, Ese in italijanske vesoljske agencije, ki je začetek doživela oktobra 1997. Matično plovilo s Cassinijem je proti Saturnu ponesla tudi lander Huygens, ki je januarja 2005 pristal na Saturnovi največji luni Titan. Cassini je doprinesel k poznavanju obročastega planeta in njegovih lun. Cassini je tako opazil tekoče hidrokarbonatno jezero na Titatnu in gejzirje vodnega ledu na južnem polu lune Enkelad.

In naravni pojavi?

10. oziroma 11. februarja bo polsenčni lunin mrk, pri katerem se luna pomika skozi šibek zunanji del Zemljine sence (v pravo senco niti ne pride). Ta tip mrka je velikokrat težko opazen (sij lune se le nekoliko zmanjša) in ga veliko ljudi zamenja za normalno polno luno. Poznamo še delni in popolni lunin mrk. Delni lunin mrk bo nastopil 7. avgusta. Luna bo zašla v severni del Zemljine sence. Delni mrk bomo lahko videli tudi pri nas.

Američani bodo po več desetletjih deležni opazovanja Sončevega mrka.
Američani bodo po več desetletjih deležni opazovanja Sončevega mrka. FOTO: AP

Potem sta tu še dva Sončeva mrka. Prvi bo 26. februarja, in sicer bo šlo za kolobarjast Sončev mrk, ki se ga pri nas ne bo videlo (videli ga bodo v delih Južne Amerike in Afrike). Kolobarjast Sončev mrk nastane, ko je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.

21. avgusta pa sledi popolni Sončev mrk, ki ga bodo lahko opazovali v ZDA, pri nas, žal, prav tako ne bo viden. Pri popolnem mrku pa Luna Sonce popolnoma zastre, za določen čas nastane tema, pojavijo se zvezde.  

Seveda pa ne gre zamuditi vsakoletnih meteorskih rojev, denimo Perzeidov, Geminidov in drugih. 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (28)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Infraping
07. 01. 2017 14.09
+0
Dokler vera in znanost ne bosta skladni, ne bo nobenega napredka.
skripko6@gmail.com
07. 01. 2017 09.41
-5
Pristanek na luni-slab holywod zmazek heeee lunarno vozilo ki naj bi stalo xxxxxxx dolarjev izgleda kot voz za nakladanje gnoja
topo
07. 01. 2017 09.36
-1
Edina rešitev za poslance da se nadgradijo v realno sutuacijo v državi...
Infraping
06. 01. 2017 18.09
-6
Dokler vera in znanost ne bosta skladni, ne bo nobenega napredka.
Mich Diam
06. 01. 2017 15.54
+5
jaz bi svojo takoj zamenjal s bahorjevo barbiko!
felix58
06. 01. 2017 15.37
+0
presaditev glave....ja, one na lulčku
macro
06. 01. 2017 14.56
+0
Dejstvo je, da je na svetu vse več ljudi in vse manj naravnih virov, tu je še problem podnebnih sprememb... Sahara je velika Gobi še večja, da o Sibiriji in Avstraliji sploh ne govorim.. 20 let nazaj tudi Hurgade ni blo.. z vodo pa gre, ne. Ostali članek pa Holivud
macro
06. 01. 2017 14.59
+0
Vceraj je bil članek da ni podnebnih sprememb... kaj je mrzlo veni danes?
RožleYXXX
06. 01. 2017 13.53
+1
Presaditev....glave...???..Dejte se že zresnit...!!!...Zamenjajo ti v bistvu celo telo ... Če ti zamenjajo glavo si čisto drug človek dobesedno ...
Ramzess
06. 01. 2017 14.12
-4
Tako ali drugače ne more funkcionirat, ... četudi rata bo tertaplegik, ... hrbtenjače ne znajo popraviti, kot doktor v Startrek-u. Itak pa ne more uspeti, človek ni robot, ... medicina je pozabila na glavno bit človeka, to kar v resnici smo, duša. Sploh pa se proti zakonom narave ne da delati, tudi proti zakonu vzroka in posledice oz. karme, če vam tako ljubše.
najbolglupkomentar100letja
06. 01. 2017 12.39
+5
treba bi blo delat na človeških medsebojnih odnosih ne pa obratno. Če ne bo vse več umorov, slabih operacij, vse več razlčlovečevanj, vse več pohlepnosti po denarjem, reveži ga bojo pa nastradal, potem bojo verjetno kakšne krute igre itd. uglavnm welcome zombies
Kollerik
06. 01. 2017 09.30
+7
Presaditev glave bo možna? Torej imata puklasti in pahi še nekaj možnosti..... :)
Ministry of silly walks
06. 01. 2017 10.01
+0
Obema ni več pomoči,ne glede na glavo,takšno ali drugačno.
felix58
06. 01. 2017 15.39
+0
tedoVV2HCmedo
06. 01. 2017 09.25
+5
Ne pišite fantazij. Gremo kopirali link ali tekst tega članka, pa bomo prilepili v komentar članka na koncu leta, v katerem bo pisalo, kaj se je zgodilo. Zagotovo ne bo nič istega obakrat.
keved
06. 01. 2017 09.17
+10
Jaz poznam par ljudi, ki rabjio presaditev glave.
User416781
06. 01. 2017 09.47
+3
Jaz pa poznam par ljudi, ki rabijo presaditev možganov...
PS2Xministri
06. 01. 2017 08.44
-21
Da vsem levakom presadimo glave smo druga Švica.
cirenij
06. 01. 2017 08.50
+32
Ne vsem levakom. Samo nekaterim ( ne vsem) levim in desnim politikom,pa bi bil mir. Zakaj te motijo navadni ljudje, drugače misleči in verujoči ?
felix58
06. 01. 2017 15.40
+6
njega motijo pošteni, delavni, neskorumpirani, nekriminalni slovenhci
cirenij
06. 01. 2017 08.39
+9
Vse lepo in prav. Ampak zadeve na vseh področjih gredo prehitro in predaleč. Ubogi človeški um. Obeta se propad civilizacije - ne prvič.
Ramzess
06. 01. 2017 14.14
+1
Sploh ne, le v napačno smer gredo, ... ker s sistemom upravljajo napačni ljudje, če sploh so to. Že zdavnaj bi lahko čisto drugače, če bi bili pravi ljudje na pravih mestih, ... rešitve in tehnologija obstajajo.
ficfiric 1
06. 01. 2017 08.24
+15
Bomo vidli kako bo s tisto glavo...ce jim uspe bo to res revolucija...
DrFake
06. 01. 2017 08.34
+23
Saj v bistvu mu bojo telo zamenjali ne glavo :)
User416781
06. 01. 2017 09.49
+2
DrFake - odvisno s katere perspektive gledaš...
Menes
06. 01. 2017 11.01
+15
Ja, ampak ker osebnost izhaja iz glave, bo ta glava dobila novo telo.
DrFake
06. 01. 2017 08.14
+20
Še malo manjka, pa bomo tako daleč da si bo lahko politik ob zamenjavi stranke dal tudi presaditi glavo.
Ramzess
06. 01. 2017 14.15
+0
V takem primeru bosta dva, ki bosta to storila. Ne gre drugače.