Nič ni brezplačno! Premislite, preden kliknete 'Potrjujem splošne pogoje'

Če bi ob nakupu kruha trgovec od nas zahteval telefonsko številko, bi ga najbrž povprašali po zdravju. Ko nalagamo in uporabljamo različne aplikacije, pa brez težav delimo ne le svoje, ampak tudi številke naših prijateljev, pa fotografije, sporočila, podatke o lokaciji ...

Digitalna tehnologija je spremenila svet, preoblikovala medsebojne odnose in nam v marsikaterem pogledu olajšala življenje. A prinesla je tudi pasti, ki se jih vse premalo zavedamo. In prav na te pasti opozarja letošnji svetovni dan potrošnikov, ki tokrat poteka pod geslom Zgradimo zaupanje v digitalni svet.

Ne slepega zaupanja, tega je namreč že preveč, temveč zaupanje, ki temelji na pošteni poslovni praksi brez prikrivanja in zavajanja. Da bomo to dosegli, pa se moramo potrošniki v prvi vrsti zavedati pomena svojih osebnih podatkov in jih v digitalnem svetu varovati tako, kot jih v realnem. 

Digitalni svet

Medtem ko v realnem svetu ljubosumno čuvamo svojo zasebnost, jo v digitalnem brez težav delimo. (Foto: Thinkstock)

"Predstavljajte si situacijo, da greste v trgovino, ker želite kupiti novo lučko, prodajalec pa v zameno za lučko zahteva od vas prerez vašega telefona, konkretno pet zadnjih SMS-sporočil, ki jih imate na svojem telefonu. Najbrž boste rekli prodajalcu, to so najmanj moji osebni podatki, če ne osebni podatki vseh ostalih, s katerim sem komuniciral. Če pa želite na svojem pametnem telefonu imeti aplikacijo, ki vaš telefon spremeni v lučko, pa boste neznanemu podjetju posredovali enormno količino osebnih podatkov," je pretirano zaupanje potrošnikov v digitalni realnosti slikovito orisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Na tveganja, ki se jih še premalo zavedamo, je opozoril tudi vodja Si-certa Gorazd Božič. "Eno od teh tveganj je gotovo predajanje osebnih podatkov tujim upravljavcem na tujih spletnih platformah, za katere ne vemo, kakšna so pravila prodajanja teh podatkov naprej, mogoče preprodaje, in kakšne so možnosti različnih zlorab," je poudaril. "Nekateri strokovnjaki zato omenjajo tudi, da smo trenutno v nekakšni internetni fazi fevdalizma."

Nasveti

Poskrbite, da ne boste ves čas vsem razkrivali, kje se nahajate. (Foto: Thinkstock)

'Ali je sodelovanje v nagradni igri res vredno razkritja številnih osebnih podatkov in še e-naslovov ter telefonskih številk naših prijateljev?'

Za zdaj se zdi, da je vse skupaj v rokah bolj ali manj velikih korporacij, ki potrošnika privabljajo z (vsaj navidezno) zadovoljitvijo njegovih potreb, mu vse skupaj ponudijo v brezplačno uporabo, pri tem pa nesramno izkoristijo njegovo zaupanje in vnesene osebne podatke pošiljajo naokrog svojim partnerjem, ki jih potrošnikom sploh ne razkrijejo. /.../ Dejstvo je, da meja ne ustavi zlorab ponudnikov, kar še dodatno oteži nadzor.
ZPS

Na spletu vsi puščamo svoj digitalni odtis, shranjeni so številni osebni podatki, tudi tisti, ki jih potrošniki prostovoljno zaupamo ponudnikom, zakonodaja pa temu razvoju sledi le počasi, ob tem opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Za zdaj se zdi, da je vse skupaj v rokah bolj ali manj velikih korporacij, ki potrošnika privabljajo z (vsaj navidezno) zadovoljitvijo njegovih potreb, mu vse skupaj ponudijo v brezplačno uporabo, pri tem pa nesramno izkoristijo njegovo zaupanje in vnesene osebne podatke pošiljajo naokrog svojim partnerjem, ki jih potrošnikom sploh ne razkrijejo," pravijo na ZPS. Ob tem se sprašujejo, ali je sodelovanje v nagradni igri res vredno razkritja kopice osebnih podatkov, ne le naših.

Brezskrbno klikanje na "Potrjujem splošne pogoje" ne sme postati vsakdanja praksa, opozarjajo ob tem. Na zelo izviren način je na težavo s skrito kamero opozorila norveška potrošniška organizacija. "Če trgovcu ob nakupu rogljička ne zaupamo svoje telefonske številke ali zadnjih pet SMS-sporočil, zakaj bi jih trgovcu na spletu?" so se vprašali in v situacijo, da so si to vprašanje postavili tudi sami, porinili nič hudega sluteče kupce v pekarni.

Podjetja z razvojem interneta še bolj odločno vstopajo v naše domove in to ne le prek aplikacij. Na trgu je vedno več naprav, ki so povezane z internetom, zato je zaščita potrošnikov na tem področju vedno večji izziv, pravijo v ZPS. "Najrazličnejše pametne naprave, ki jih prinašamo v svoj dom, lahko prek mikrofonov in kamer naše podatke posredujejo številnim tretjim osebam, za katere sploh ne vemo, kje so in kdo so. Hkrati pa so številne brezplačen aplikacije vse prej kot brezplačne, saj jih zelo dobro plačamo s svojimi osebnimi podatki, ki so naš najdragocenejši osebni kapital," je dejal Boštjan Okorn iz ZPS. 


Nasveti ZPS: Kaj lahko storimo sami?

1. Osebne podatke je dobro malo prikriti. Elektronski naslov naj bo anonimen, brez imena ali priimka. Najbolje bo, da za dostop do aplikacij in nekaterih spletnih mest odprete nov e-poštni predal.

2. Vprašajte se, ali za delo v aplikaciji res potrebujete profilno sliko. Še zlasti pa v profilne slike ne dodajajte otrok ali fotografij svojega doma in bližnje okolice.

3. Nikoli ne pozabite: v digitalnem svetu vam zelo pogosto sledijo. Temu se lahko izognete tako, da v aplikacijah, kjer to ni nujno potrebno, izključite možnost lociranja. Priporočamo vam, da aplikacijo zaženete in ustavite oziroma izključite, ko ste nekaj sto metrov oddaljeni od domače hiše, saj boste tako skrili svojo pravo lokacijo bivanja.
 

Drugi vidik: digitalna diskriminacija

Moški z računalnikom

Od kod nam ideja, da so vsi med nami vešči interneta in da je digitalizacija vsem olajšala življenje? (Foto: Thinkstock)

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) se je ob mednarodnem dnevu potrošnikov pridružila vseevropski kampanji "Pošlji mi pismo", ki opozarja na še en, pogosto zamolčan vidik digitalizacije, in sicer na digitalno diskriminacijo.

Izključno elektronsko poslovanje ni sprejemljivo že zaradi dejstva, da se prebivalstvo stara in je med nami nezanemarljiva socialno šibkejša populacija, ki se prav tako povečuje, in nekatere druge ranljive skupine (npr. slepi in slabovidni, invalidni).
GZS

"Za potrošnike, ki na primer elektronskih medijev niso vešči, si interneta in računalnika ne morejo privoščiti, so bolni ali pa si tega preprosto ne želijo, izključno elektronsko poslovanje deluje diskriminatorno. Prepričani smo, da mora zakonodaja zagotavljati enako obravnavo vsem skupinam potrošnikov in tako uzakoniti pravico potrošnikov do izbire, kako želijo biti obveščeni, ali po elektronski poti ali na klasičen način, po pošti," so opisali razlog za kampanjo.

Poudarili so, da to ni protidigitalna kampanja. "Preprosto želi ponuditi podporo potrošnikom, ki so se znašli v slabšem položaju zaradi enostranske odločitve ponudnika blaga ali storitev, državnih organov, drugih javnih institucij, da zagotovi dostopnost dokumentov in računov izključno v e-obliki." Njihov cilj je zapis pravice do načina obveščanja v Zakon o varstvu potrošnikov.  


Papirni komunikaciji zaupamo bolj kot digitalni

Po podatkih Eurostata 21 odstotkov gospodinjstev v Evropi nima dostopa do interneta, 21 odstotkov posameznikov, starih od 16 do 74 let pa tudi nikoli ne uporablja interneta. 

Glede na nedavne raziskave na ravni EU ima več kot 60 odstotkov odstotkov potrošnikov pomisleke ali negativne izkušnje glede varnosti digitalnih medijev, skoraj 70 odstotkov potrošnikov pa papirno komunikacijo smatra za varnejšo in resnejšo ter si jo lažje zapomni. (Vir: GZS)
 

 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 5
 
BŠK 15.03.2017 14:55:23
In kaj se čudite? Naivnih kreljotov je čedalje več in na njih temelji večina trga
Več komentarjev