VIDEO: Sonda Juno se je uspešno utirila v orbito Jupitra

Sonda Juno se je utirila v orbito svojega novega planeta Jupitra. Ko so dobili potrditev, se je v nadzornem centru razleglo veselje. Juno je Zemljo zapustila pred slabimi petimi leti in je v tem času naredila 2,7 milijarde kilometrov.

Vse je šlo po načrtih 

Po načrtih se je ob 5.20 po našem času začela faza, ko so se prižgali motorji, da bo sonda upočasnila in se uspešno utirila. Naloga je bila težka, saj se je morala med drugim izogniti številnim delcem, ki so v bližini plinskega velikana, a kot so povedali pri Nasi, so načrtovali, da se bo uspešno izognila vsem znanim objektom. Motorji so sondo upočasnjevali 35 minut. 

Kot so povedali pri Nasi, se je sonda po utirjenju tudi uspešno znova obrnila proti soncu, ki je vir njene energije. Prav tako je že začela pošiljati podatke. 

Zdaj ko je v orbiti, bo v 20 mesecih sonda okoli polov – krožila bo od severnega pola proti južnemu – naredila 37 krogov in bo planet na določenih točkah opazovala na vsega 5000 kilometrih nad oblaki. Juno je zaradi varčevanja z energijo začela 53,5-dnevno kroženje okoli planeta, namesto da bo takoj vstopila v krožnico, dolgo le 14 dni. Ta, v kateri bo sonda tudi zbirala ključne znanstvene podatke, se bo začela 19. oktobra.

Kaj bo Juno počela?

Kot košarkarsko igrišče velika sonda Juno bo ugotavljala, koliko vode je v Jupitrovi atmosferi in ali ima planet neplinasto jedro, kar bo med drugim pripomoglo k razumevanju, katera teorija o nastanku planeta je pravilna. Preverila bo, kako je atmosfera sestavljena, kakšna je njena temperatura in kako se premikajo oblaki. Mapirala bo magnetska in gravitacijska polja, raziskovala pa bo tudi magnetosfero v bližini planetovih polov, osredotočila se bo tudi na severni sij in kako magnetske sile vplivajo na atmosfero.

Juno bo skušala odgovoriti na vprašanje, ali ima Jupiter trdno jedro. Podobno kot Sonce je tudi Jupiter sestavljen iz vodika in helija, kar pomeni, da se je oblikoval že kmalu po nastanku Osončja, da je lahko pobral ves material, ki ga ni ujelo Sonce. Kako se je to zgodilo, za zdaj ni popolnoma jasno. Vprašanje namreč ostaja, ali se je najprej oblikovalo jedro, ki je potegnilo pline, ali pa se je morda nestabilno območje nebule sesedlo samo vase in se preoblikovalo v planet.

Preverjala pa bo tudi, kako je sestavljena atmosfera in kaj se dogaja z veliko rdečo pego, za katero menijo, da je velikanska nevihta.

Juno se napaja s sončno energijo 

Juno je drugo plovilo izdelano v Nasinem programu Nove meje. Prvo je bilo plovilo New Horizons, ki je julija 2015 letelo mimo Plutona. A v primerjavi z New Horizons, ki ga je napajal plutonij, se Juno napaja prek sončne energije. Prav zato je tako zelo ogromna, da lahko pridobi dovolj energije. Nasa do zdaj še ni poslala nobenega plovila na sončno energijo tako daleč od Sonca. Misija je vredna okoli 1,1 milijarde dolarjev, sondo je zgradilo podjetje Lockheed Martin. 

Sonda ni prvo plovilo pri Jupitru, je pa zagotovo najbližje. Okoli velikana je pred njo med drugimi zaokrožila sonda Galileo, ki je pod ledeno luno Europo našla sledi oceana. Kot prva pa je Jupiter obiskala sonda Pioneer leta 1973.

Sonda Juno je dobila ime po rimski boginji Junoni (angleško Juno), ki je bila sestra in žena boga Jupitra in je bila sposobna pogledati pod oblake, v katere se je zavil, in videti njegovo pravo naravo.