Zmagali inovatorji, ki bodo s svojo idejo spreminjali mesta prihodnosti

Najboljša inovacija letošnjega razpisa za Rektorjevo nagrado je 'Interaktivna regulacija oblike zazidave'. Avtorji so razmišljali globalno in gledali v prihodnost, ko se bo v mesta priselilo 2,4 milijarde ljudi.

Na Univerzi v Ljubljani so izbrali tri zmagovalne inovacije, prejemnice Rektorjeve nagrade. Najbolj je prepričal projekt z naslovom 'Interaktivna regulacija oblike zazidave', na drugo mesto se je uvrstil projekt 'Mikro oblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet' in na tretje mesto 'MV4HGS – Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo'.

Mladi inovatorji so prejeli 6000 evrov, pomagali jim bodo tudi pri preboju na trg. Pri tem jim Slovenija nikakor ne predstavlja meje, vsi namreč razmišljajo globalno. "ZDA so trenutno naš največji trg. V maju se bomo v New Yorku udeležili konference, kjer se bomo predstavili. Hkrati smo finalisti z največ doseženimi točkami na tekmovanju Start-up Slovenija," je povedal član zmagovalne ekipe dr. Jernej Vidmar in dodal: "Sicer pa se bomo zdaj manj udeleževali tekmovanj in se bolj posvetili razvoju ideje."

To je ideja, s katero so prepričali:

Interaktivna regulacija oblike zazidave

Zmagovalna ekipa: dr. Jernej Vidmar, Žiga Böhm, dr. Martin Vuk, mag. Žiga Stopinšek (Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Do leta 2050 se bo po svetu v mesta priselilo 2,4 milijarde ljudi. Ob tem mesta bremenijo nenadne in nepredvidljive tehnološke, ekonomske in družbene spremembe. Zato postaja načrtovanje prostorskega razvoja mest eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov našega stoletja. Običajni instrumenti regulacije zazidave, s katerimi mesta usmerjajo svoj prostorski razvoj, omenjenim trendom že zdaj ne zmorejo več slediti. Člani podjetniške skupine so razvili inovativno metodo oblikovanja zazidave, ki statične prostorske načrte spremeni v interaktivni prostor. Znotraj tega urbanisti hitro oblikujejo množico enakovrednih variant zazidave, ki vse ustrezajo istim regulacijskim določilom. S preizkusom so dokazali, da je oblikovanje zazidave na predlagani način kar 2,4-krat hitrejše in celo 4,6-krat bolj natančno od obstoječih (CAD) rešitev, hkrati pa se za 3,5-krat zmanjša možnost napak. S predlagano metodo se lahko na operativni ravni poveča prilagodljivost, predvidljivost in preglednost urbanističnega načrtovanja.

Drugo mesto: Mikro oblagalnik delcev – granul, pelet in mini tablet

Mikro oblagalnik delcev - granul, pelet in mini tablet

Drugo mesto: izr. prof. dr. Rok Dreu, dr. Rok Šibanc, Gregor Ratek, abs. farm., Jure Korber, abs. str., Timotej Ratek, abs. str., Jure Štojs, štud. elekt., Žan Jelen, štud. rač., Domen Kitak, mag.farm., prof. dr. Stanko Srčič (Fakulteta za farmacijo, Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Institute for Pharmaceutics and Biopharmacy) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Skupina je razvila inovativno, prenosno vrtinčnoslojno napravo, imenovano mikro oblagalnik (μFBD), namenjeno oblaganju delcev mikronskih velikosti v gramskih količinah. Napravo je moč postaviti v biološko varno komoro in jo krmiliti brezžično. Unikatna možnost izvedbe procesa oblaganja na nivoju le nekaj gramov (do 20 gramov) je izjemnega pomena pri začetnih študijah razvoja zdravil, ki vsebujejo ali zelo močno delujoče snovi, ki so zdravim ljudem toksične in nevarne, in/ali tudi v primerih, ko so učinkovine zelo drage ali pa dostopne v omejenih količinah. To omogoča izvedbo večjega števila eksperimentov ob sprejemljivih stroških in krajši čas raziskav. Lastnosti naprave napovedujejo prodajni potencial tudi v izobraževalnih ustanovah.

Tretje mesto: MV4HGS - Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo

MV4HGS - Strojni vid za detekcijo napak na površinah z visoko odbojnostjo

Tretje mesto: dr. Žiga Gosar, Andraž Škoda, Tomaž Zavrl (Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) (Foto: Univerza v Ljubljani)

Uspeh prodaje je odvisen od proizvodov, ki so visoke kakovosti in s svojo estetiko naredijo vtis na kupca. Ti produkti se uvrščajo v avtomobilsko industrijo, elektroniko in industrijo bele tehnike. Člani podjetniške skupine so izdelali prototipno robotsko celico s strojnim vidom za detekcijo napak na površinah z visokim sijajem. Dokazali so detekcijo in vrednotenje napak na površinah z visokim sijajem in našli rešitev za analizo kompleksih površin s topografskimi napakami. Sistem omogoča merjenje in vrednotenje različnih aspektov površinske odbojnosti, rešitev človeku podobno vizualno zaznavanje površin, strojni vid pa detekcijo napak v realnem času.

Univerza v Ljubljani natečaj za Rektorjevo nagrado razpisuje v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem. "Letos so bile vse finalne inovacije zelo uporabne. Imajo velik potencial in so interdisciplinarne. Srečujejo se ljudje iz prakse in raziskovalci na fakultetah. Zdi se, da se ideja po inoviranju znotraj univerze uspešno razvija," je ob tej priložnosti povedal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 0
Več komentarjev