Se ob robu Osončja skriva še deseti planet, velik kot Mars? 

Na obrobju Osončja je morda še eno večje nebesno telo, so prepričani nekateri znanstveniki. Beseda tokrat ne teče o famoznem planetu Devet, v katerega obstoj verjamejo tudi znanstveniki pri Caltechu, ampak za planet v velikosti Marsa v Kuiperjevem pasu, ki se širi za orbito Plutona. V njegov obstoj verjameta astronoma univerze v Arizoni Kat Volk in Renu Malhotra, navaja Washington Post. 

Astronoma planeta še nista videla, a sta zaznala njegovo prisotnost. V članku v reviji Astronomical Journal sta opisala spremembe v orbitah objektov na zunanjem delu Kuiperjevega pasu, torej tistih, ki so oddaljeni od 50 do 80 astronomskih enot (ena enota je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca). 

Večina Soncu bližnjih nebesnih teles, tudi zahvaljujoč Jupitru, okoli naše zvezde kroži v enaki ravnini, v oddaljenem pasu na robu Osončja pa objekti niso tako poravnani. Samo po sebi, kot pišejo v Washington Postu, to ne bi bilo nič nenavadnega, a v iskanju povprečne ravnine, sta astronoma odkrila, da pri tem nastane odstopanje za osem stopinj. To je precej in ena izmed najbolj verjetnih razlag je predvsem omenjeni večji objekt. 

Če je tam planet v velikosti Marsa, bi lahko njegova gravitacijska sila razložila odstopanje krožnic, saj bi jih sila potegnila iz ravnine. 

Podobno logiko so uporabili tudi znanstveniki pri Caltechu, da so zaznali masivni planet Devet, ki spreminja značilnosti krožnic tamkajšnjih nebesnih teles. 

Astronoma sta za svojo študijo preučila orbite okoli 600 teles v Kuiperjevem pasu. Do zdaj je poznanih okoli 2000, a tam jih je - govora je seveda o dovolj velikih telesih - vsaj 100.000. 

''Dobro bi bilo vedeti več o telesih v pasu, da bi zagotovo lahko trdili, da gre za znak planeta,'' je komentirala Volkova. Alessandro Morbidelli iz observatorija iz francoske Nice je za New Scientist dejal, da je skoraj neverjetno, da bi astronomi do zdaj ne opazili nekaj tako velikega. ''Dvomim, da bi planet tako blizu in tako svetel ostal nezaznan,'' je dejal. Znanstveniki pri Caltechu so planet Devet zaznali še desetkrat dlje od pasu, kar bi razložilo, zakaj je praktično neviden. 

Pri Washington postu so zapisali, da so neznane (in verjetno tudi neobstoječe) planete znanstveniki že večkrat izkoristili za razlago nenavadnosti v našem Osončju. Tako so stoletje iskali planet X, ki naj bi se poigraval z orbito Urana. Ko pa je leta 1990 mimo končno poletel Voyager 2, so ugotovili, da je nepravilnosti v orbiti povzročal Neptun, a so se znanstveniki ušteli pri njegovi velikosti. Astronomska srenja je tako vedno zadržana pri objavah, da so njihovi kolegi našli nov planet. 

Volkova je komentirala, da o zunanjem robu vemo le malo in ne smemo kar izločiti možnosti za obstoj novih planetov. Zaradi oddaljenosti nebesna telesa v tem delu opazijo le najmočnejši teleskopi. Planet naj bi se po besedah Volkove skrival v galaktični ravnini, torej na območju pasu, ki se poravna s središčem naše galaksije. Ker je območje z našega gledišča posuto z zvezdami, bi bilo skoraj nemogoče zaznati celo tako veliko telo kot je Mars. Pri časniku so to pojasnili z igro ''Kje je Waldo'', ko je v množici obrazov treba najti točno določenega, le da bi sliki dodali še milijardo obrazov.