'Slovenija, majhna na Zemlji, a velika v vesolju'

Državni sekretar Matevž Frangež je na javni predstavitvi osnutka prve Slovenske vesoljske strategije 2030 dejal, da Slovenija, čeprav je na Zemlji majhna, želi v vesolju postati velika. "Njen živahen vesoljski sektor že zdaj kaže, da je to dosegljiv cilj," je dejal in dodal, da lahko prav močan vesoljski sektor bistveno prispeva k povečanju dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva.

"Zaradi odličnih projektov in rezultatov smo v lanskem letu podvojili vplačila v programe Evropske vesoljske strategije (ESA). To nam bo omogočilo doseči zastavljen cilj polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji (ESA), ob tem pa povečati možnosti slovenske vesoljske industrije za sodelovanje v evropskih vesoljskih programih," je dejal Frangež, ki meni, da je prav ESA ključna za nadaljnjo rast slovenskega vesoljskega sektorja.

Pomen vesoljskega sektorja je prepoznan tudi v okviru EU, saj je področje vesolja vključeno v najrazličnejše programe od varnosti do inovativnosti, namen javne predstavitve, katere se je udeležilo prek 50 predstavnikov industrije, raziskovalnih in vladnih institucij, pa je spodbuditi razpravo o vsebini osnutka strategije. Ta se bo zaključila 10. maja.

Osnutek strategije, ki zajema obdobje med leti 2023 in 2030, je bil pripravljen z namenom, da usmerja in podpira slovensko hitro rastočo vesoljsko industrijo in raziskovalne dejavnosti na tem področju. "Vesoljski sektor je eden izmed najhitreje rastočih sektorjev, tudi v Sloveniji, za katerega so značilni veliki multiplikativni učinki na gospodarsko rast in zaposlovanje, na zeleni digitalni prehod in razvoj raziskovalne dejavnosti," so poudarili na predstavitvi. Zanj je značilen velik vložek v raziskave in razvoj, pomembno pa je, da to znanje pospešeno komercializiramo in prenesemo v vsakdanje življenje: od uporabe v proizvodnji, zdravstvu, kmetijstvu, prometu, izobraževanju, energetiki, varnosti in na številnih drugih področjih.

Pet strateških stebrov

Misija strategije je, da Slovenija, ki se pozicionira kot dinamično vesoljsko gospodarstvo, spodbuja okolje, ki bo omogočalo inovacijski in tehnološki razvoj, da bi se tako povzpela med svojimi globalnimi tekmeci. Predlagana vizija pa se glasi: "Slovenski prostor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost." Iz slednjega pa izhaja pet strateških stebrov za podporo razvoju sektorja.

Trije stebri so namenjeni razvoju programskih prednostnih področij spodbujanja in razvoja vesoljnih tehnologij ter raziskav in razvoja. Prvi med njimi je spodbujanje in razvoj vesoljnih tehnologij ter raziskav in razvoja: razvoj tržno uspešnih izdelkov, primernih za vesolje, ki se lahko uporabljajo v tehnologijah na Zemlji, ter prenos znanja na nevesoljske sektorje. Sem spada tudi sodelovanje pri mednarodnem raziskovanju in proučevanju vesolja, kar vključuje tudi znanje in tehnologijo za izvedbo človeških in robotskih raziskovalnih misij, pri čemer tesno sodelujemo s tujimi partnerji. Pa še steber, ki govori o pridobivanju in uporabi podatkov, pridobljenih iz vesolja, za različne namene na Zemlji.

Ostala dva stebra pa sta namenjena vzpostavljanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja. Prvi je steber za spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) med prihodnjimi generacijami. Drugi pa za širitev zmogljivosti Slovenije za podporo podjetništvu in razvoju programov za vesoljske inovacije z uporabo in nadgradnjo obstoječih shem za podporo podjetništvu ter spin-offov univerz in raziskovalnih  institucij.

Osnutek strategije je bil pripravljen na podlagi dokumenta "Analiza in prihodnje pozicioniranje slovenskega vesoljskega ekosistema" iz leta 2022 ter zavez Republike Slovenije na Svetu ESE na nivoju ministrov novembra 2022, kjer je povečala vplačana sredstva in se pridružila novim izbirnim programom.

'Vesoljske tehnologije niso le rakete in potovanje v vesolje'

Predsednik ESE Gordon Campbell je pozdravil pripravo vesoljske strategije in izpostavil, da Slovenija že zdaj zelo dobro deluje in je prepoznavna znotraj evropske agencije. Nova strategija bo omogočila, da se bodo vsa sredstva uporabila namensko in da bodo vsi akterji delovali za dosego istega cilja. To bo omogočilo tudi lažjo vključitev v programe ESA.

Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne in vodja slovenske delegacije pri ESI, je poudarila dejstvo, da so slovenska podjetja in raziskovalne institucije prisotne v skoraj vseh vesoljskih segmentih. Povedala je, da Slovenija sodeluje v petih izbirnih programih in da tudi osnutek strategije sledi tej smeri.

Obenem pa je poudarila tudi, da vesoljske tehnologijo niso le rakete in potovanje v vesolje, pač pa visoke tehnologije, ki omogočajo boljše življenje in hitrejši razvoj. V Sloveniji se je že razvil dinamičen in hitro rastoč ekosistem na področju vesolja, ki pokriva več različnih nišnih aktivnosti, predvsem na področjih opazovanja Zemlje, telekomunikacij, pa tudi na področju robotskih in človeških raziskav. Tako imamo v vesolju že tri satelite, raziskovalni center ESE s človeško centrifugo v Planici in inovativno platformo za predstavitev satelitskih podatkov Sentinel Hub.

Na javni predstavitvi strategije so sodelovali državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, predstavnik Evropske vesoljske agencije (Esa) Gordon Campbell ter Thomas Tanghe, predstavnik SpaceTec Partners, mednarodnega podjetja, ki je sodelovalo z ministrstvom pri pripravi osnutka strategije.