'Tam je nekaj eksplodiralo. Kaj? Kako? Zakaj?'

Najmočnejšo eksplozijo, katere obstanek so raziskovalci javnosti razkrili pred tednom dni, so astronomi prvič opazili pred tremi leti. Nov vir svetlobe na nočnem nebu je prvi zaznal eden izmed teleskopov v Kaliforniji. "Ko smo v sporočilu za javnost rekli, da smo na eksplozijo naleteli povsem naključno ... to ne drži povsem. Ta teleskop namreč vsako noč aktivno iščejo, če se je na nebu pojavilo kaj novega," opisuje ena izmed sodelavk pri raziskavi dr. Tanja Petrushevska s Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici. 

Poleg kalifornijskega teleskopa je znanstvenikom pomagal še observatorij v vesolju Swift, ki podatke o pojavih v vsemiru zbira med obkroževanjem Zemlje. Zaradi svoje nezemeljske lege pa v svoj objektiv ujame tudi rentgensko svetlobo, ki se sicer v atmosferi absorbira, s tem pa doprinese pomembne informacije o dogodkih v vesolju. 

Podatke so pridobivali tudi s pomočjo osemmetrskega Zelo velikega teleskopa (ang. Very Large Telescope), ki se nahaja v Čilu, pa tudi z Velikim kanarskim teleskopom na kanarskem otoku La Palma, ki trenutno velja za najzmogljivejši optični teleskop na planetu. 

"Na svetu sicer ni dovolj zmogljivih teleskopov, da bi pojav lahko opazovali neprestano," še pojasnjuje sogovornica. Zato so čas opazovanja porazdelili med vesoljska teleskopa Swuft in WISE in optične teleskope na Zemljinem površju. "Nato smo podatke združili in poskušali razvozlati njihov pomen - kaj se je zgodilo?" je dejala Petrushevska.

Kaj je počilo? In kako daleč?

Sama v času odkritja sicer še ni bila članica raziskovalne ekipe, njej se je pridružila v drugi fazi preučevanja. Takrat je bila med tistimi, ki so ugotovili, kako daleč je počilo in kako močno, pa tudi za kakšne vrste pojav gre. 

Eksplozije v vesolju namreč nastanejo iz več različnih vzrokov, lahko gre za supernovo oziroma smrt zvezde. "Nove supernove odkrivamo vsak dan. Tako močne eksplozije pa še nismo zaznali," ob tem pove raziskovalka. 

V znanstvenem članku so jo opisali kot veliko ognjeno kroglo, stokrat večjo od našega Osončja. Z analizo različnih valovnih dolžin svetlobe pa ugotovili, da se je eksplozija zgodila približno osem milijard svetlobnih let stran, ko je bilo vesolje staro približno šest milijard let, in da sedaj traja že več kot tri leta.

Da bi šlo v tem primeru za smrt zvezde, je bilo malo verjetno, saj supernove navadno ne svetijo več kot nekaj mesecev. Eden izmed možnih vzrokov bi lahko bilo tudi, da je eksplozija nastala, ko je črna luknja raztrgala in vase pogoltnila eno izmed zvezd v svoji bližini.

Astronomska opazovanja kažejo,  da ima večina galaksij v svojem središču veliko črno luknjo. Te imajo mase od nekaj sto tisoč do nekaj milijard mas Sonc. Ko taka črna luknja raztrga zvezdo, se sprosti velika količina energije - vidimo jo kot eksplozijo. A znova je nastopila težava, količina sproščene energije je bila prevelika, da bi šlo za raztrganje zvezde podobne našemu Soncu. Scenarij bi bil lahko mogoč le v primeru, da je črna luknja pogoltnila zvezdo, s 15-krat večjo maso od našega Sonca. 

A to bi pomenilo, da bi morala biti zvezda zelo mlada. Zelo mlada zvezda pa živi zelo kratek čas, zgolj nekaj milijonov Zemeljskih let, zato je po ocenah raziskovalcev majhna verjetnost, da zaide v črno luknjo. "Milijon let v vesolju ni nič," opominja Petrushevska. S tem modelom se ni skladal niti čas trajanja eksplozije, zvezda ne bi svetila več kot tri leta. 

Ostala je še ena možna razlaga za nastanek eksplozije. Da se je v črno luknjo ujel oblak plina in vesoljskega prahu. "To je bolj verjetno tudi glede na neposredne izračune mase te črne luknje, s pomočjo katere lahko nato izračunamo potencialno maso zvezde ali oblaka," izpostavlja raziskovalka. Kot razlaga, to seveda ne pomeni, da so oblaki plina in vesoljskega prahu "močnejši" od velikih, mladih zvezd v vesolju. So pa od njih veliko večji, njihov čas obstoja pa ni pogojen z velikostjo.

Proučevanje, ki odpelje do podobe zgodnjega vesolja

Sogovornica je s kolegi tudi izračunala, da se je eksplozija zgodila, ko je bilo vesolje staro približno šest milijard let. Ker je počilo zelo blizu črne luknje v centru zelo oddaljene galaksije, je prepričana, da jim bo nadaljnje opazovanje tega pojava (ki še ni ugasnil) lahko pomagalo razumeti, kako izgledajo galaksije v zgodnji dobi vesolja.

Kljub temu, da še ne ve, kam bo peljala raziskava, je nad pojavom navdušena. "Tam je nekaj eksplodiralo. Kaj? Kako? Zakaj?" opisuje svoj tok misli. Skrivnosti vesolja pa so med drugim tudi tisto, kar jo v raziskovanju žene naprej. "V tem se skriva vznemirjenje, to je zanimivi del raziskovanja. Naletiš na dogodke, ki jih ne pričakuješ, potem pa iščeš smisel." Njeno navdušenje nad astronomijo in raziskovanjem vesolja je sicer nalezljivo.

Pri raziskovanju vesolja pa je ključnega pomena dobra raziskovalna oprema. Tudi na tem področju se v naslednjih letih obetajo preboji. Kot pojasni Petrushevska, je namreč v Čilu v zaključni fazi konstrukcije observatorij Vere Rubin, ki bo z osemmetrskim zrcalom pregledoval celotno vidno nebo in zbiral podatke o 40 milijardah nebesnih teles. Za primerjavo teleskop v Kaliforniji, ki je odkril omenjeno eksplozijo, ima premer 1,2 metra.

Do zagona observatorija v Čilu bo treba počakati še dve leti, opozarja. Takrat pa se bo zagnal tudi 10-letni projekt LSST, v katerem bo observatorij s svojim velikim zrcalom in hkrati velikim zornim poljem odkrival tudi več tisoč eksplozij na noč.