Tehnologija, ki omogoča, da misli paraliziranega moškega postajajo resničnost

Nizozemec, ki je bil po prometni nesreči 12 let paraliziran, lahko že slabo spet hodi s pomočjo svojih misli. "Samo pomisliti moram na gibanje in lahko začnem ali pa se ustavim," opisuje 41-letnik.

Eden od strokovnjakov, ki mu je pomagal do prvih korakov, Stefano Carda, je približno 1000 udeležencem evropskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine predstavil delo ekipe, ki je že pred leti prva dosegla gibanje pri ljudeh s poškodovano hrbtenjačo. "Kar me je presenetilo, je to, kako hitro se je pacient naučil delati s tem sistemom. V prvi fazi smo potrebovali štiri do pet tednov treninga po dve uri na dan, zgolj zato, da smo lahko zregulirali napravo. Zdaj pa je pacient sam v nekaj urah nadzoroval napravo," je povedal.

Predstojnik oddelka za rehabilitacijo po nezgodni poškodbi možganov na Soči Klemen Grabljevec, ki je dr. Carda pripeljal v Slovenijo, pravi, da je študija, ki je poškodovancu omogočila, da lahko spet hodi, naredila še en velik preboj.

"Tudi ko je bila električna stimulacija izključena, je bil bolnik sposoben opraviti gib. Sicer morda v nekoliko manjšem obsegu, ampak še vedno ga je lahko naredil, kar pomeni, da smo s to stimulacijo povzročili nekakšno nevromodulacijo oz. reorganizacijo hrbtenjačnega tkiva, ki je imela potem tudi trajni učinek." Kar pa je, kot poudarja, fantastičen podatek.

'Digitalni most med možgani in poškodovano hrbtenjačo'

Tehnologija, ki omogoča, da misli paraliziranega moškega postajajo resničnost, deluje kot digitalni most med možgani in poškodovano hrbtenjačo. Dve elektrodi bereta možganske signale in jih prenašata v elektrode na vrhu hrbtenjače – na mesto, ki je odgovorno za gibanje.

"Pomembno je, da lahko zdaj hodi doma. Za ven, če želi biti hitrejši, lahko še vedno uporablja voziček, ampak zdaj lahko na primer hodi po stopnicah, doma lahko hodi brez vozička. Za nas morda ni dovolj, ampak zanj je to velik korak," poudarja Carda.

Ko bo tehnologija izpopolnjena za klinično uporabo, po oceni raziskovalcev bo to v roku 10 let, jo bodo gotovo dobili tudi primerni kandidati v Sloveniji, zagotavlja dr. Grabljevec. "Imamo izvrstne nevrokirurge, ki bodo lahko seveda ta sistem implantirali. Prav tako pa imamo tudi izvrstne rehabilitacijske time, ki bodo potem tega bolnika prevzeli in nadaljevali rehabilitacijo po eni novi poti in z novo metodo," pravi Grabljevec.

Prav rehabilitacijska medicina je namreč stroka, ki se najhitreje razvija s pomočjo modernih tehnologij.