Znanstveniki razvozlali skrivnost mogočnih peščenih sipin

Zvezdne sipine ustvarjajo vetrovi, ki spreminjajo smer. Razumevanje njihove starosti pa znanstvenikom pomaga razumeti te vetrove in razbrati podnebje dobe, v katerih so sipine nastale, besede profesorja Geoffeja Dullerja z univerze v Aberystwythu navaja BBC.

Znanstveniki so zdaj prvič izračunali starost ene največjih in najbolj kompleksnih vrst peščenih sipin na Zemlji. In kolikšna je starost teh mogočnih peščenih gomil? Sipina Lala Lallia v Maroku je po njihovih ocenah nastala pred 13.000 leti. Raziskavo sta objavila profesorja Duller in Charles Bristow z univerze Birkbeck.

Lala Lallia (ime avtohtonih prebivalcev severne Afrike) se nahaja v peščenem morju Erg Chebbi v jugovzhodnem Maroku. Visoka je 100 metrov, široka pa 700 metrov. Vrh je po prvotnem nastanku prenehal rasti za približno 8000 let, nato pa se je v zadnjih nekaj tisočletjih hitro razširil.

V geološki zgodovini Zemlje je sicer moč identificirati puščave, vendar pa ne tudi sipine. "Nove ugotovitve bodo verjetno presenetile veliko ljudi, saj lahko vidimo, kako hitro je nastala ta ogromna sipina in da se po puščavi premika za približno 50 centimetrov na leto," pravi profesor Duller.

Znanstveniki so pri odkrivanju starosti zvezdne sipine uporabili tehniko, imenovano luminiscenčno datiranje. Z njo ugotavljajo, kdaj so bila zrna peska nazadnje izpostavljena dnevni svetlobi.

Znanstveniki so torej vzorce maroškega peska vzeli ponoči in jih nato v posebnem laboratoriju analizirali pod šibko infrardečo svetlobo, v podobnih pogojih kot za izdelavo starih fotografij.

Duller je minerale zrna peska opisal kot "majhne polnilne baterije", v katerih se shranjuje energija, ki izvira iz radioaktivnosti v naravnem okolju. Dlje kot je pesek zakopan pod zemljo, več radioaktivnosti je izpostavljen in več energije se kopiči. Ko so zrna izpostavljena v laboratoriju, pa začnejo nakopičeno energijo sproščati v obliki svetlobe. Prek nje lahko znanstveniki izračunajo starost peska.

"V temnem laboratoriju lahko vidimo svetlobo, ki se sprošča iz teh zrn peska. Svetlejša kot je svetloba, starejša so zrna, več časa je minilo, odkar so bila zrna zakopana," pojasnjuje profesor Duller.