Pop in

Oskar tudi za Slovenijo

, 25. 03. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Oskar za Nikogaršnjo zemljo je tudi oskar za Slovenijo. Ob izvršnih producentih, Igorju Pedičku iz Casablance in Dunji Klemenc iz Studia Maj, je prispevala tudi več kot polovico avtorske ekipe.

Prva klapa Nikogaršnje zemlje je padla ponoči 9. julija leta 2000 v vasi Bač pri Knežaku blizu Pivke. V mednarodni igralski ekipi so bili Branko Djurič, Tanja Ribič, Zvone Hribar, Brane Završan, Matej Recer, Filip Šovagović, Rene Bitorajac, Bogdan Diklić, Katrin Cartlidge - znana iz filmov Karieristke, Lom valov, Pred dežjem - in Simon Callow, prekaljeni filmski igralec, ki je pomembno zaznamoval filmske uspešnice, kot so Zaljubljeni Shakespeare, Amadeus, Štiri poroke in pogreb, Maurice, in še vrsta drugih. Mednarodna ekipa je v Sloveniji snemanje končala 24. avgusta 2000. Direktor fotografije je bil Belgijec Walther Van Den Ende, kostumografka Zvonka Makuc, scenograf Duško Milavec, za masko pa je skrbela ena najbolj uveljavljenih kreatork maske na območju nekdanje Jugoslavije Tina Šubic. Maskerji so imeli posebej veliko dela s pripravo specialnih efektov za rane in brazgotine, ki jih izzovejo eksplozije in streli.

Nikogaršnja zemlja
Nikogaršnja zemlja FOTO:

Koproducentki Dunji Klemenc se je z oskarjem izpolnila največja želja. Kot je po dobljenih ameriških nagradah zlati satelit in zlati globus za najboljši tuji film za Slovensko tiskovno agencijo izjavila že januarja, je "oskar daleč največ, kar si lahko nekdo, ki dela filme, sploh zaželi". Najbolj prestižna in zaželjena nagrada v svetu filma torej potrjuje producentkine besede, da je "mogoče Nikogaršnja zemlja res ta film, ki ljudem nekaj pove in nekaj pokaže". Oskar potrjuje tudi "tradicijo" tega filma: da je, kot poudarja glavni producent Čedomir Kolar, na popolnoma vseh festivalih, na katerih je tekmoval, dobil nagrado. Zemlja je doslej dobila skorajda nestvarnih 38 nagrad.

Te nagrade po sodbi Dunje Klemenc tudi dokazujejo, da ima Slovenija kvalitetne filmske delavce. Na vsak način bi se moral zamisliti tisti, ki sprejema zakone, tisti, ki nam daje priložnost. Zato, ker smo sposobni priti do vrha, ne samo avtorji. Kajti kinematografija je celota in v tej celoti moramo najti svoj prostor, je tedaj dejala.

Branko Đurić - Đuro
Branko Đurić - Đuro FOTO:

Nikogaršnja zemlja je med drugim prejela nagrade za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu, nagrado občinstva na festivalih v San Sebastianu, Bejrutu, Sao Paolu, Cottbusu, Los Angelesu, New Yorku, Bratislavi in drugod, nagrado za najboljši evropski scenarij v Berlinu, nagradi zlati satelit in zlati globus kot najboljši tuji film in francoskega zlatega cezarja kot najboljši domači prvenec.

V Zenici pred 33 leti rojeni in v Belgiji do konca izšolani Parižan Danis Tanović je po svojem prvem celovečernem filmu Nikogaršnja zemlja prepričan, da je "delati filme najlepša stvar na svetu". Tako je povedal, ko je novembra v Ljubljani z Zemljo odpiral 12. ljubljanski filmski festival (LIFFe). Tanoviću se je izbira Slovenije za kraj snemanja svojega prvenca iz cele vrste razlogov zdela logična izbira, šlo je "nekako za domač teren"; tako glede geografije kot preverjenih slovenskih filmskih profesionalcev. Zato bi bilo, kot je dejal, "noro snemati kje drugje". Igralce je izbral med tistimi, ki jih je že poprej imel v čislih. Nekateri "veliki", med njimi Mustafa Nadarević, so v filmu prevzeli tudi tim. majhne vloge. In naredili iz njih veliko. Simon Callow in Katrin Cartlidge nista bila preveč draga, z Brankom Đurićem sta izbrala "eden drugega", Reneja Bitorajca iz Zagreba je izbral v hipnem navdušenju.

Nikogaršnja zemlja
Nikogaršnja zemlja FOTO:

Glavni producent filma je francoska produkcijska hiša NOE Productions, koproducenti so MAN'S Film iz Bruslja, Benettonova FABRICA iz Italije, britanska produkcijska hiša Judy Counihan Films Ltd., izvršna producenta Studio Maj in Casablanca iz Ljubljane. Desetodstotni finančni vložek je prispeval Filmski sklad Republike Slovenije. Po zadnjih skladovih podatkih je bil proračun Nikogaršnje zemlje 467.325.251 tolarjev.

Danis Tanović je zrežiral kratki igrani film Klical je tvoj ljubimec, gledališko igro Norec in nuna, dokumentarec Derviši, kratki dokumentarni film Moja mati Šahid, dokumentarno reportažo Leto potem in serijo video spotov B&H vojska. Konec leta 1996 je bil med prvimi dobitniki evropskih televizijskih in radijskih nagrad ECHO (European Community Humanitarian Office). Dobil jo je za 13-minutni film Sabah kot najboljši dokumentarni film v kategoriji Razseljeni ljudje (People on the Move). Kot je pojasnil v enem svojih zgodnejših intervjujev, je začel režirati leto ali dve pred začetkom vojne v Bosni. V vojnem času je za Vojsko BiH skupaj z Dinom Mustafićem snemal spote. Poleti leta 1994 je odšel v Belgijo, kjer je nadaljeval študij režije na akademiji. Uveljavil se je s filmom Portret umetnika v vojni, ki so ga povabili na nekaj filmskih festivalov, v Freiburgu pa je zanj dobil prvo nagrado.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1