FOTO in VIDEO: 'Tako visokih voda in obsežnih zalitij objektov še ni bilo'

Medtem ko so že v nedeljo napovedovali narasle vode predvsem za vzhodni del Slovenije, so bili v Mariboru o možnosti narasle Drave obveščeni šele v ponedeljek okoli 6. ure zjutraj. "Najprej smo sprostili rezerve poplavnih vreč in jih razdelili na razdelilne točke v Malečniku, Dogošah in Zrkovcih. Tu nismo bili preveč uspešni, ker se pred tako visoko vodo nismo mogli braniti, zato so poplave zajele to območje. Imeli smo samo srečo, da ni bilo nobenih žrtev," je povedal poveljnik mariborske civilne zaščite Slobodan Stojanovič.

V Melju so evakuirali šest ljudi in jih začasno namestili na drugih lokacijah. Eno osebo so napotili v Univerzitetni klinični center Maribor, ker je potrebovala medicinsko pomoč. Danes so ti ljudje pod nadzorom centra za socialno delo.

Več kot 250 pripadnikov javne gasilske službe je danes ob 7. uri nadaljevalo delo na terenu. V Melju in Dogošah so črpali vodo iz poplavljenih stavb, v Malečniku pa se reševalci in vojaki spopadajo z ogromno mulja in blata. Največ težav imajo reševalci s kurilnim oljem, ki se je v poplavljenih kurilnicah in kleteh pomešalo z vodo. Pri odstranjevanju takšne vode morajo biti še posebej previdni.

Skupno je bilo na mariborskem območju po besedah Stojanoviča poplavljenih več kot 200 objektov. Po njegovi oceni se tem poplavam ni bilo mogoče izogniti. "Mislim, da smo ljudi pravočasno obvestili o poplavnem valu. Ljudje so na tem območju že vajeni visokih voda, saj jih imamo že vsakih pet ali šest let. A tako visokih voda in obsežnih zalitij objektov še ni bilo," je poudaril.

Erjavec zavrača očitke o odgovornosti MZZ

Zunanji minister Karl Erjavec je danes zavrnil navedbe, da je za veliko razsežnost poplav ob Dravi odgovorno tudi zunanje ministrstvo, ker ni pravočasno ukrepalo. Kot je poudaril, je za to odgovorna mešana avstrijsko-slovenska komisija za upravljanje z Dravo, ki pa zagotavlja, da so bili vsi postopki izpeljani v skladu s protokoli in zakonodajo.

Minister je priznal, da je razsežnost poplav tudi posledica tega, ker je Avstrija odprla svoje jezove na Dravi. Sicer pa gre po ocenah strokovnjakov za tako katastrofo, da bi jo bilo nemogoče preprečiti, je dejal Erjavec.

Sanacija poteka tudi na območju občine Duplek

Zelo hudo je bilo v ponedeljek popoldne in ponoči tudi na območju Dupleka. Kot je pojasnil podpredsednik PGD Dvorjane David Kumer so vse razpoložljive ekipe na terenu. Tam, kjer je voda že nekoliko upadla, so lahko začeli črpati, kar pa dolgo časa ni bilo mogoče, saj niso imeli kam črpati, je pojasnil Kumer.

Vodja intervencije Stanko Grajfoner pa je pojasnil, da predvsem črpajo vodo in razlite naftne derivate v kleteh. Ljudje, ki zaradi poplav niso mogli ostati na svojih domovih, so si streho nad glavo večinoma našli pri svojcih.

Reševanje ljudi s strehe

Ena bolj opaznih akcij je bilo reševanje ljudi, ki so obtičali v objektu v naselju Vurberk. Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je pojasnil, da so obvestilo, da so prebivalci v Vurberku v težavah, dobili okoli 20. ure. Gasilci so se večkrat poskušali prebiti do prebivalcev, med katerimi so nekateri obtičali tudi na strehi hiše, vendar pa jim zaradi vremenskih razmer to ni uspelo. Zato je na pomoč prišel tudi policijski helikopter, ki pa zaradi vremenskih razmer ni mogel takoj vzleteti. Kot je povedal Šestan, so aktivirali tudi podvodno reševalno službo.

"Potem so praktično hkrati policisti reševali te štiri osebe na strehi, podvodna reševalna služba pa na drugem objektu tri osebe, ki so šle iz stavbe, šest pa jih je ostalo v stavbi," je povedal Šestan.

Zakaj nekateri niso želeli zapustiti svoje hiše, Šestan ni mogel komentirati, je pa povedal, da je bil to na srečo osamljen primer. Dodal je, da so jih večkrat obvestili in tudi zaprosili, da se umaknejo, ker bo hiša poplavljena, a tega navodila niso upoštevali. Če bi razglasili evakuacijo, bi sicer tiste, ki niso želeli oditi, lahko s pomočjo policistov prisilno evakuirali, a kot je dejal Šestan, so ocenili, da za to ni potrebe.

Je pa Šestan danes dejal tudi, da ne more mimo tega, da določen del ljudi tudi tokrat razmer ni vzel dovolj resno in ni upošteval njihovih navodil. To reševalcem namreč povzroča dodatne nepotrebne težave.

Sreča v nesreči za Lovrenc na Pohorju

Precej težav imajo tudi v občini Lovrenc na Pohorju. "Razmere so res katastrofalne," je za 24ur.com povedal tamkajšnji župan Joško Manfreda. Dodal je, da so imeli srečo v nesreči zaradi jeza, ki je preprečil, da bi hudournik Radovlja odnesel hiše ob strugi. Je pa Radovlja vseeno "naredila svoje". Hiše še stojijo, a materialna škoda je ogromna, je povedal župan. Poplave so sicer potrgale cevi na vodovodu in na cestah povzročile občutno škodo.

Korošci precej šokirani

Tudi na večjem delu Koroške so se sredi noči začele umikati poplavne vode, a škoda je velika. Po nestrokovnih ocenah je bilo poplavljenih nekaj sto objektov, od tega v Dravogradu 77. Kot je dejala dravograjska županja Marijana Cigala, se trenutno še ne ukvarjajo s številkami o ocenjeni škodi, ampak so se najprej posvetili sanaciji posledic.

"Smo precej šokirani, kako nam je poškodovalo različne objekte. Govorim o cestah, mostovih, hišah, o industrijski coni. Kanalizacijo, staro dve leti, nam je pretrgalo, prav tako je utrgalo kolesarsko stezo," je naštevala županja. Most čez Mežo na osrednji povezovalni cesti Dravograda s Črnečami so danes odprli za promet z osebnimi vozili in kombiji, je pa po besedah županje "počen in po laični oceni potreben sanacije".

Poplave na Koroškem:

Županja od države pričakuje ustrezen pristop in finančno pomoč pri odpravljanju posledic. "To, kar mi čutimo zdaj, je posledica delovanja državnih rek. Reke Drava, Mislinja in Meža so reke prvega reda in spadajo v državno last. Ves čas imamo ta neprijeten občutek, da se moramo z državo pogajati, kadar je treba kaj postoriti na teh rekah," je še dejala.

Koroško je sicer danes obiskal minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, ki je povedal, da ima v vseh teh primerih država ustrezne rezerve in zagotovil, da bo tudi v tem primeru tako. Černač je najprej obiskal Dravograd, nato pa še Črno na Koroškem, pričakali pa so ga tudi očitki glede odpiranja zapornic na reki Dravi na račun Avstrije. Černač je pojasnil, da je bilo po zagotovilih pristojnih v tem primeru vse izvedeno strogo v skladu s protokolom in drugače ni bilo mogoče ravnati. Bile so izredne razmere, je dodal minister.

Korošcem je sicer pri sanaciji posledic, predvsem pri odstranjevanju naplavljenega mulja, danes pomagalo okoli 160 pripadnikov Slovenske vojske iz Maribora in Celja. Na pomoč so priskočili v krajih, ki so utrpeli največje posledice, in sicer v Dravogradu, Slovenj Gradcu, Vuzenici, Črni na Koroškem in na Prevaljah, je povedal višji štabni vodnik Miran Novak.

Ponekod moten pouk in delovni proces

Zaradi posledic ujme je bil danes moten ali prekinjen pouk na več koroških šolah. Motena je proizvodnja in delo v več poslovno-industrijskih objektih na območju občin Dravograd in Slovenj Gradec. Narasla Suhodolnica je v Slovenj Gradcu med drugim poplavila prostore podjetja Johnson Controls NTU, narasla Mislinja prostore podjetja Nieros Metal, voda je poplavljala tudi na območju industrijske cone v Otiškem Vrhu.

Tudi na Velenjskem odstranjujejo posledice deževja in poplav

Deževje in narasli vodotoki so veliko škode povzročili tudi na območju velenjske občine. Kot so sporočili z občine, so na terenu gasilske enote, enote civilne zaščite ter koncesionarji za ceste z vso razpoložljivo mehanizacijo. Najprej bodo poskrbeli za dostop do vseh lokacij in prevoznost cest, nato pa bodo ceste tudi čistili in urejali bankine.

Kot pravijo na občini je največ škode nastalo v krajevni skupnosti Plešivec, predvsem v Velunjskem grabnu. Tam nekaj domačij še vedno nima dostopa do nobene prometne povezave.

Do zdaj so popisali že več kot 70 plazov, ki ogrožajo predvsem cestno in drugo infrastrukturo, sprožilo pa se je tudi več travniških plazov. Najnevarnejše plazove si bo v prihodnjih dneh ogledal tudi geolog, so sporočili z občine.

Pomoč prizadetim v poplavah

Rdeči križ Slovenije je odprl račun za zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov za prizadete družine in posameznike zaradi posledic močnega deževja v Sloveniji – Poplave 2012. Vsi posamezniki in pravne osebe lahko prispevke za akcijo "Poplave 2012" nakažejo s plačilnim obrazcem UPN na TRR Rdečega križa Slovenije SI56 03100 1111122296, sklic oziroma referenca 00 937051.

Tudi Slovenska Karitas zbira sredstva, in sicer na tekočem računu 0214 0001 5556 761, sklic 00 6220, namen Poplave 2012.