V Ljubljani so se pred dnevom spomina na holokavst spomnili žrtev nacističnih in fašističnih koncentracijskih taborišč. Proslavo je pripravila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija.
27. januar, dan spomina na holokavst, je obletnica osvoboditve taborišča Auschwitz, kjer je trpelo tudi 2342 Slovencev, od katerih jih 1331 ni preživelo. "Prav je, da se ob velikih žrtvah v judovski skupnosti spomnimo tudi Slovencev, ki so se uprli okupatorju," je povedal predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Janez Alič. Več kot 63.000 jih je namreč v času druge svetovne vojne pristalo v 11 taboriščih in njihovih podružnicah. Kar 12.000 se jih ni nikoli vrnilo.
"Današnja slovesnost naj bo opomin in spomin na vse trpljenje, ki so ga prestali naši taboriščniki," je poudaril slavnostni govornik, književnik Peter Kovačič Peršin.
Koncentracijska taborišča so totalitarni režimi po njegovih besedah ustanavljali za uničevanje ljudi, ki so se jim uprli ali pa so bili za rasno, etnično ali ideološko monolitno družbo, kakršno so si zamislile totalitarne ideologije, preprosto označeni za motečo populacijo.
"Med temi žrtvami je bilo tudi veliko Slovencev. Za vsako številko pa je osebno življenje, tragedija in velika praznina ne samo pri svojcih, temveč tudi v narodu. Zato je dan spomina naša narodna in civilizacijska dolžnost," je povedal Kovačič Peršin. Dodal je, da se kaj takega ne sme več ponoviti in opozoril, da so današnje generacije odgovorne za grajenje sveta miru in človečnosti.
Alič je ob tem še poudaril, da je dan spomina priložnost, da se mlade opozori na zgodovino ter na vse pretekle in sodobne genocide.
Slovesnosti so se udeležili tudi vidni predstavniki slovenskega političnega življenja, kot sta sedanji in nekdanji predsednik republike Borut Pahor in Danilo Türk ter ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril, da je dan spomina na holokavst tudi opozorilo svetu pred "tistimi, ki govorijo o demokraciji, po drugi strani pa izvajajo dejanja, ki demokracije niso vredna".
Medtem po besedah Pahorja pomen dneva spomina leži predvsem pri vplivu na mlade. "Danes smo v prelomnem trenutku, da zavarujemo mir in svobodo, ki jo mlade generacije jemljejo kot samoumevno, čeprav temu ni tako. Treba je več govoriti o tej zgodovini, da bi pri mladih ljudeh spodbudili radovednost o tem, zakaj so se rodili v miru in svobodi ter zakaj to ni samoumevno," je na prireditvi povedal predsednik Pahor.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.