Oblečen v trenirko, z nahrbtnikom v roki, je čakal pred svojim blokom na prvo srečanje z nami. Že od daleč si videl, da je tekač - drobna, sloka postava, pokončna drža, rahlo naprej upognjen trup, tako tipičen za dolgoprogaše. "Živijo, a gremo?" je vprašal, nekoliko nestrpen, ker smo zamujali. Odpeljali smo se proti ljubljanskemu Golovcu, načrtoval je trening v naravi in Golovec s traso teka ob žici je naravnost idealen za to. "Redko tečem kar tako, še zmeraj treniram, naredim kratka pospeševanja, raztezne vaje, vaje za moč," je pojasnjeval, medtem, ko se je pripravljal na tek. Vsak dan preteče vsaj 10 kilometrov, odvisno od počutja. Pri 80 letih!
"Že 2 leti nisem bil prehlajen," pravi, ko sedemo na klop nekje na Golovcu, "s švicem gre vse ven," pravi in doda, da nikoli ni kadil, le občasno spije kak kozarček vina, pri hrani pa, da "jé vse, samo da je." Med naštevanjem svojih tekaških podvigov se za trenutek ustavi - še nekaj bolj pomembnega je v njegovem življenju kot tek: "Z ženo sva že 60 let skupaj in že 54 let poročena. Ne moreva in ne znava drug brez drugega." Že davno ji je obljubil, da bo bolj njen kot od atletike in zdaj "skuša" to obljubo tudi izpolnjevati. Težko boste našli človeka, ki je bolj strasten tekač kot Zvone in pravzaprav se ni od tistega prvega teka ob žici - ko so v peterki tekli 36 kilometrov, oprtani z 12 kilogramskimi nahrbtniki in pravimi puškami - le malo spremenil. Takrat je s sotekači zmagal. Kasneje je zmagal še 10-krat, toda največja zmaga je, da je še zmeraj vitalen, nasmejan in sposoben 20 kilometrov preteči hitreje kot večina slovenskih rekreativcev.
