Če se spomnite princese Diane, se morda spomnite njene podobe "princese ljudskih src" in skrbeče mame princev Williama in Harryja. No, Britanci so jo imeli radi že za časa njenega življenja, saj je bila v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja prava modna in popkulturna ikona, hkrati pa tudi simbol ženske emancipacije. Njena priljudnost je prišla še bolj do izraza po njeni tragični smrti konec avgusta leta 1997, ko je njeno življenje v begu pred paparaci prekinila avtomobilska nesreča v pariškem tunelu.
Film Spencer nam razkriva nekaj dni očitne depresije, krhkosti in žalosti Diane, ki je bila razpeta med javno podobo ikone, lastnimi čustvi, uradnimi dolžnostmi in pričakovanji drugih. Leta 1991 je bil zakon med Charlesom in Diano samo še mučenje in farsa, sploh če se spomnimo, kako je po ločitvi dejala, da "so bili v njunem zakonu trije", saj je vedela za njegovo razmerje s Camillo Parker-Bowles. Njen zakon se je trgal kot ogrlica iz biserov, ki jo v filmu nekajkrat trga z vratu ...
Priča smo lahko mučnim dogodkom na dvoru, ko se zdi, da je vse v najlepšem redu, saj kraljeva družina praznuje božič in mirno večerja na posestvu Sandringham. A Diana je razpeta med grde kraljičine poglede, svojo depresijo ter jezo in razočaranje, ki vreta v njeni duši. Seveda se obeta tudi tradicionalen lov na race, a Diana je pripravljena narediti vse, da sinova ne bi bila prisotna pri tej živalski moriji.
Razpeta je med javnim oboževanjem, kraljičinim ljubosumjem in vsiljivimi paparaci, ki ji sledijo povsod, kjer se pojavi. A po dolgih letih potrpežljivosti se zdi, da je sodu izbilo dno, saj ima preprosto vsega dovolj. Še najbolj Charlesa in njegove pregovorne hladnosti, odsotnosti in nezanimanja zanjo kot človeka z bogatim, a povsem neizživetim čustvenim svetom.
"Svoje telo moraš prisiliti, da počne stvari, ki jih sovražiš. V dobro države in ljudi. Tako je," jo poduči Charles. A Diana te igre preprosto ni več pripravljena igrati. In četudi je na robu zloma, zapleše v tistih redkih trenutkih sreče. Diana kljub vsemu najde moč, ki jo potrjuje kot žensko in mamo, saj je njena ljubezen do sinov neomajna. Njena zgodba je zgodba o uporu, kljubovanju, svobodi in ljubezni do sinov in življenja. Na koncu sta zmagali iskrenost in človečnost, ki sta iz nje naredili nesmrtno ikono.
Diana je bila princesa, ki je kljub strogim in nazadnjaškim britanskim običajem na dvor vnesla svež vetrc. Javnost ga je objela, kraljica Elizabeta II. pa niti malo, kar je v filmu jasno poudarjeno. Podobno se je desetletja kasneje zgodilo z Meghan Markle, ki pa je ob boku princa Harryja nad britanskim dvorom precej hitro preprosto obupala in se z družino preselila nazaj v ZDA.
Čilski režiser Pablo Larraín se je očitno specializiral za biografske filme, saj je po filmih Neruda o pesniku Pablu Nerudi in Jackie o bogatašinji Jackie Onassis Kennedy zdaj ponudil še štiri dni v življenju princese Diane.
Izjemna uprizoritev, Kristen Stewart navdušila z vlogo Diane
Kristen Stewart nam ponudi prepričljiv prikaz notranjih bojev znamenite Lady Di z britanskim naglasom vred. Stewartovi je popolnoma uspelo ujeti Dianino gestikulacijo, kar govori o njeni očitni nadarjenosti, četudi sage Somrak ali Charliejevih angelčkov sploh ne omenjamo. Že od rosnih let – spomnite se je le ob Jodie Foster v Fincherjevi Sobi za paniko – nam daje vedeti, da imamo opraviti z resnim talentom, ki nam kot po tekočem traku servira odlične filme – naj omenimo le Osebno stilistko, Še vedno Alice, Na cesti in The Runaways. Da jo je poleg Lée Seydoux kultni David Cronenberg izbral za novo priredbo svojega zgodnjega filma Crimes of the Future, torej niti ne preseneča.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.