Umrl igralec Rutger Hauer, poznan po kultnem Iztrebljevalcu

Kot je potrdil njegov agent Steve Kenis, so Rutgerja Hauerja že pokopali na rodnem Nizozemskem. Rodil se je 23. januarja 1944 v tamkajšnjem Breukelenu, v bližini Amsterdama. Čeprav sta bila oba starša učitelja igranja, si je izbral svojevrstno pot do te obrti. Pobegnil je od doma pri 15 letih in se pridružil nizozemski trgovski mornarici; po vrnitvi v Amsterdam leta 1962 pa na kratko študiral igranje, vendar je znova izstopil iz šole, da je šel v vojsko. Na koncu je postal član eksperimentalne iglaske skupine Noorder Compagnie, v kateri je nekaj let deloval, režiral in služil kot kostumograf in prevajalec.

Ena njegovih prvih vidnejših vlog je bila v filmu Paula Verhoevena Turkish Delight (1973), kasneje sta sodelovala tudi v filmu Soldier of Orange (1977), hollywoodski in svetovni preboj pa je dosegel kot Roy Batty, replikant, ki lovi Ricka Deckarda (Harrison Ford) v filmi Iztrebljevalec (1982) v režiji Ridleyja Scotta.

Film The Legend of the Holy Drinker (1988) Ermanna Olmija mu je prinesel verjetno najboljše kritike v njegovi karieri, vendar ni uspel pritegniti velike pozornosti zunaj umetniških krogov, Hauer pa je kmalu postal znan in ploden igralec v različnih žanrskih filmih, četudi jih je v 80. in 90. letih večina romala neposredno na domači video. Samo leta 2001 je posnel sedem filmov.

Nato je zaigral v številnih filmih iz 80. in 90. let kot so Ladyhawke (1985), Avtoštopar (1986), Wanted: Dead or Alive (1986), Pobeg iz Sobibora (1987), Wedlock (1991), Split Second (1992), Surviving the Game (1994), Fatherland (1994), v novem tisočletju pa v filmih Mesto greha (2005), Batman: Na začetku (2005) in Hobo with a Shotgun (2011).

Bil je dejaven v družbenih zadevah kot pokrovitelj okoljske organizacije Greenpeace in ustanovitelja Združenja mornarjev, neprofitne organizacije, namenjene zavedanju o aidsu. Za njim žalujejo druga žena Ineke ten Cate, s katero je bil poročen od leta 1985 naprej, ter hčerka, igralka Aysha Hauer, iz zakona s prvo ženo Heidi Merz.

S Hauerjem smo konec leta 2016 opravili izčrpen intervju, ko je v Trstu prejel nagrado za življenjsko delo. Prisluhnite mu!