Glasba

Šest let po balonarski nesreči: 'Dovolj smo jokali, čas je, da se tudi smejimo'

Ljubljana, 23. 08. 2018 12.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Mineva šest let od balonarske nesreče na Ljubljanskem barju, v kateri je umrlo šest ljudi. V omenjeni nesreči je Leon Zelko - soavtor projekta s sporočilom za vse nas - izgubil starše.

Leon Zelko
Leon Zelko FOTO: Nives Brelih Photography

Z ljubečim spominom na vse, ki jih ni več med nami in s hvaležnostjo, ker nas še vedno navdihujejo, je nastala pesem Ljubljanski zmaj, ki jo izvaja Inner. Pesem, ki v sebi nosi energijo povezanosti, hvaležnosti in spodbude.

''Besedilo govori o Ljubljanskem zmaju, o bitju, ki so se ga naši predniki bali, danes pa je ponosen simbol moči in magične preteklosti. Ljubljanski zmaj je prispodoba za energijo, ki se ustvari, ko ljudje stopimo skupaj. Zaenkrat Ljubljanski zmaj potrpežljivo čaka pod grajskim gričem - pod masko samozadostnega življenja, na trenutek, ko bo znova poletel in razsvetlil temo in ogrel mrzla srca. Ob nesreči je zmaj poletel v vsej svoji veličini in želi si poleteti znova, tokrat v lepšo prihodnost,'' je o pesmi Ljubljanski zmaj povedal Leon, ki je v nesreči izgubil starše.

''Prva verzija pesmi je nastala v okviru našega zavoda Utrinek sanj, zavoda za spodbujanje lepše prihodnosti, ki smo ga v letih po nesreči ustanovili z namenom organiziranja v lepšo prihodnost usmerjenih projektov. Druga, nadgrajena verzija pa svoj žar dobila izpod magičnih prstov Krešimirja Tomca in Marca Grabberja, in sicer z željo da bi pesem slišali tudi drugi, da bi nas njena energija povezala,'' je za 24ur.com še dejal o pesmi, ki je dobila tudi vizualno podobo.

''Prizorišče je postavljeno v Ljubljano, kjer se je zgodila balonarska nesreča. Video prikazuje, kako deček s piščalko oživi. Kip predstavlja Slovenca. Odpravi se na pot po Ljubljani, kjer ga spremljajo spodbujajoči napisi na mestni infrastrukturi. Na poti si s prebivalci izmenja nasmehe, pozdrave, pozitivno energijo, se odpelje z električnim vozilom do gondole, ki ga nato popelje na sam grajski grič. Ko se prižgejo vsa Slovenska srca, se vrne Ljubljanski zmaj. Med dogajanjem lahko subtilno v ozadju spremljamo pot balona, ki nadobudno spremlja vse prebivalce na Zemlji. Prav tako tu in tam zagledamo prihajajočega zmaja, ki na koncu le prispe nazaj v Ljubljano. Sporočilo videa je, da smo skupaj močni! Bodimo prijazni drug do drugega, spodbujevalni in povezani. Dovolj smo jokali, čas je, da se skupaj tudi smejimo,'' sporoča Leon, ki ga je balonarska nesreča močno zaznamovala.

Leon Zelko in Nejc Vaupotič
Leon Zelko in Nejc Vaupotič FOTO: osebni arhiv

''Nesreča, ki za sabo pusti tako močno praznino, te prisili v odločitev, ali boš celo življenje igral žrtev, kar se iz okolice skorajda pričakuje od tebe, ali pa boš našel globlji smisel in živel naprej. Balansirati med čustvi je včasih pravi zalogaj. Res težke izkušnje te prisilijo, da najdeš svetlobo v navidez popolni temi. Opažanje, da se tovrstne nesreče dogajajo predvsem v filmih, naju je spodbudilo, da sva se začela šaliti, da imava filmsko življenje. In tak pogled na življenje zna biti kar zabaven. Najbolj naju je zaznamovala energija ljudi, ki je bila res močna, ljubeča in povezovalna. Čutila sva, da vsi skupaj bijemo v enem ritmu srca, in to občutenje naju ni zapustilo,'' je še dodal Leon Zelko, ki mu je ob težkih trenutkih ob strani stal prijatelj in avtor besedila Nejc Vaupotič.

Kakšna je bolečina po šestih letih od izgube staršev? ''Opažam, da bolečina je bolečina, ni ne večja ne manjša. Le pogled na njo se spremeni. Trudim se gledati na življenje iz optimistične in pozitivne plati. Bolečina je lahko izvrstna učiteljica, ki te spodbuja, da si hvaležen za trenutek tukaj in zdaj. Včasih pride v veliki meri in se zjokam, včasih doprinese stres v vsakdan, večino časa pa spominja na lepe stvari, na vse tiste stvari, ki jih je vredno ohranjati in deliti naprej. Na srečo pa je bolečina le eno od občutij, ki jih imamo, tako da ni edina,'' pove še Leon, ki se je s tragedijo moral sprijazniti.

''Tukaj ni nekega pravila. Nekako si vržen v morje in prisiljen plavati. Nato obstaneš na površini in ugotoviš, da ni konec sveta in da vsa vzgoja in vsa brezpogojna ljubezen staršev živi v tebi naprej. Sčasoma se naučiš plavati in s tem, ko se premikaš, se odprejo nove priložnosti. Bolj ko se oklepaš preteklosti in razmišljaš, kako grozno je vse skupaj, bolj si zapiraš vrata v nove, morebiti celo pozitivne izkušnje. In te vedno pridejo. Potem pa je odvisno, katerim izkušnjam boš posvečal svojo pozornost.''

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

sestreljenijastreb
23. 08. 2018 15.02
-44
Ojoj kam je sov svet
sebak81
23. 08. 2018 16.13
-86
ElleX
23. 08. 2018 16.26
+141
Kaj ti ni jasno? Fant je ostal brez staršev. Vsak izgubo tistih, ki so mu nekaj pomenili, preživlja na svoj način. Premalokrat se piše o ljudeh ter čustvih tistih, ki se soočajo s tragičnimi izgubami, in premalokrat se nas opomni, da je svojim bližnjim potrebno posvečati čas, dokler so še z nami.
sestreljenijastreb
23. 08. 2018 19.36
+4
Sevda je zgodba žalostna in kruta, moj komentar je letel na pesem, ki je zelo posebna (vseno izvajalcu čestitke za pogum)