Ljudje se potimo, muhe napihujejo mehurčke, pujsi pa se valjajo v blatu

Da muha napihuje mehurčke, velike približno za polovico njene glave, so raziskovalci že vedeli, ne pa tudi, zakaj to počne. Skrivnost so zdaj razkrili s pomočjo infrardečih kamer, s katerimi so zabeležili spremembe temperature v telesu muh, medtem ko so napihovale mehurčke.

"Ko gre tekočina v mehurčku iz telesa, prihaja do izhlapevanja, to pa znižuje temperaturo tekočine. Muha nato ohlajeno kapljico posesa nazaj in posledično se zniža tudi telesna temperatura same muhe," pojasnil eden od avtorjev študije, Denis Andrade z državne univerze v brazilskem Sao Paulu.

Ugotovili so tudi, da se napihnjeni mehurček rdečkaste barve ohlaja zelo hitro; v le 15 sekundah se njegova temperatura spusti tudi do 8 stopinj Celzija pod temperaturo okolice. Ko ga muhe vsesajo, se zniža tudi njihova telesna temperatura. Temperatura glave je nižja za eno stopinjo Celzija, trupa za pol stopinje, trebuha pa za 0,2 stopinje Celzija, še dodatno pa pade, če muha nadaljuje z napihovanjem mehurčkov.

Kot so še zapisali v študiji, muhe napihnejo več mehurčkov, ko je temperatura zraka v okolici višja, v primeru visoke vlažnosti pa se pojav zmanjša, saj vlaga omejuje izhlapevanje.

Znanstveniki so na podlagi zbranih dokazov prepričani, da je hlajenje vsaj eden od razlogov za napihovanje mehurčkov in domnevajo, da morda to metodo uporabljajo tudi drugi insekti.

Omenjene muhe z zeleno-modrim telesom živijo v toplih predelih sveta, pomembne pa so v forenzičnem svetu, saj svoja jajčeca odlagajo v poginulih živalih.

Ljudje zaradi potenja v prednosti pri lovu poleti

Ljudje seveda niso edini sesalci s potnimi žlezami, ampak smo vrsta, ki se z znojenjem najbolj ohladi. Daniel Lieberman, profesor človeške evolucijske biologije na Harvardu, trdi, da ljudem sposobnost potenja omogoča, da tečejo dlje časa pri večji hitrosti kot druge živali. To jim je v preteklosti omogočalo, da so lovili, medtem ko so drugi plenilci počivali v senci.

Tudi konji so med živalmi, ki se najbolj potijo in s tem hladijo.

Štorklje se ohladijo z izločanjem, prašiči se valjajo v blatu

Živali, ki se ne potijo, morajo najti druge načine, da se ohladijo.
Štorklje so morda na videz elegantne ptice, a njihova metoda za ohlajanje je daleč od tega. Štorklje, pa tudi nekateri mrhovinarji, opravijo veliko potrebo kar po svojih nogah. Ker so ptičji izločki dokaj tekoči, se s tem ohladi. Ko se kakec na nogah posuši, to še naprej znižuje njihovo telesno temperaturo.

Prašiči, podvodni konji, divje svinje in bivoli se hladijo z valjanjem v blatu. Medtem ko voda iz blata izpareva, se živali hladijo. In zakaj ravno blato? Voda v blatu izpareva počasneje kot čista voda in tako je pujskom dlje prijetno hladno.

Velika ušesa poljskega zajca niso le prisrčna, temveč tudi funkcionalna. V njih se namreč skriva prava mreža žil, ki zajcu omogočajo uravnavo telesne temperature. S plahutanjem ušes se hladijo tudi sloni, ki si pomagajo tudi s pršenjem vode po ušesih.

Vibracije grla pomagajo ptičem

Ptice, ki spadajo med toplokrvne živali, se ne potijo. Medtem ko si štorklje pomagajo z izločanjem, nekatere druge ptice ’plahutajo’ oziroma vibrirajo z vratnimi mišicami. Večja kot je vibracija, boljša je evaporacija. Med ptice, ki uporabljajo to tehniko, spadajo pelikani, čaplje, golobice, sove in prepelice.

Veliko živali pa nevzdržno visoke temperature preživi s spanjem in mirovanjem – torej nasprotno od medvedov, ki prespijo zimo.