Poročilo: V Sloveniji med 7000 in 7800 sodobnih sužnjev

Okoli 30 milijonov ljudi živi v sodobnem suženjstvu, kaže globalni indeks suženjstva, ki ga je prvič izmerila nevladna organizacija Walk Free Foundation (WFF). Medtem ko je daleč največje število zasužnjenih ljudi v Indiji, je pojav najbolj razširjen v Mavretaniji, kjer naj bi v suženjstvu živeli štirje odstotki prebivalcev.

"Ljudi nadzorujejo z nasiljem"

V WFF upajo, da bo letni indeks pomagal državam pri spremljanju in spoprijemanju s tem "skritim zločinom". "Številnim vladam ne bo všeč, kar bodo slišale od nas," je izjavil prvi mož organizacije Nick Grono. Kot je dejal, so zelo odprti za sodelovanje z vladami in za iskanje načinov, kako se bolje boriti proti sodobnemu suženjstvu. 

To ima po njegovih besedah vse značilnosti suženjstva v preteklih stoletjih. "Ljudi nadzorujejo z nasiljem. Zavedeni ali prisiljeni so v delo ali razmere, v katerih so ekonomsko izkoriščani. Živijo brez plačila ali z osnovno plačo in ne smejo oditi," pojasnjuje Grono.

"Mnogi ljudje so presenečeni, ko slišijo, da suženjstvo še vedno obstaja," je dejal Grono. Številni namreč mislijo, da se je suženjstvo končalo v 19. stoletju z ukinitvijo trgovine s sužnji preko Atlantika.

Slovenija 67. med 162 državami

WFF je indeks globalnega suženjstva sestavil za 162 držav. Problem je najbolj razširjen v Mavretaniji, na Haitiju, v Pakistanu, Indiji, Nepalu, Moldaviji, Beninu, Slonokoščeni obali, Gambiji in Gabonu.

Najhuje je v Mavretaniji, kjer je globoko zakoreninjeno "dedno suženjstvo", zasužnjene ljudi pa je mogoče prodati in kupiti, posoditi ali podariti. "V Mavretaniji se otroci rodijo v suženjstvu," je pojasnil Grono.

V absolutnih številkah je največ zasužnjenih ljudi v Indiji (13,95 milijona), na Kitajskem (2,95 milijona) in v Pakistanu (2,1 milijona). Po ocenah WFF 72 odstotkov sodobnih sužnjev živi v Aziji.

WFF, ki ima sedež v avstralskem Perthu, sta lani ustanovila človekoljuba Andrew Forrest, direktor Fortescue Metals Group, in njegova žena Nicola. Organizacija ima podporo nekdanje ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton, nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, avstralskega premierja Tonyja Abbotta ter filantropov Billa Gatesa, Richarda Bransona in Moja Ibrahima.