'Tudi general Maister bi lahko obupal, a se je boril in zmagal'

Na dan Rudolfa Maistra se spominjamo dogodkov ob koncu prve svetovne vojne, ko je tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji. General Maister, ki je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki, se ni strinjal.

V noči na 23. november 1918 so pod Maistrovim poveljevanjem razorožili zaščitno stražo oziroma tako imenovano zeleno gardo mariborskih Nemcev in osvobodili Maribor. Maister in njegovi soborci so nato novembra in decembra zasedli celotno narodnostno mejno območje na Štajerskem in tako preprečili, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji.

Predsednik Pahor pozval k sodelovanju

Osrednjo slovesnost v počastitev dneva Rudolfa Maistra so pripravili v Kamniku. Po besedah predsednika države Boruta Pahorja ni potrebna vojaška sila, pač pa moč naše politične enotnosti in odločnosti, da bi premagali težke čase.

Za premagovanje težkih časov so po Pahorjevem mnenju pomembni pogum, volja in vizija. Kot pravi, ti sicer še niso dovolj, vendar tudi strah, brezčutnost in zbeganost niso v nobeno pomoč. Tako poziva, naj se ne sprašujemo več, zakaj česa ni mogoče storiti, temveč se vprašajmo, kaj in kako je nekaj mogoče narediti, in to storimo.

Tudi Maister bi lahko obupal nad tedanjimi povojnimi razmerami, a se je boril in zmagal, pravi Pahor. Po njegovih besedah smo se pa po zadnjih petih letih krize "dolžni dokopati do spoznanja, da nihče ne more niti živeti niti uspeti na račun drugega, tudi v političnem smislu ne". Naša suverena odločitev je, ali si bomo pomagali ali nagajali, pravi Pahor, ki je prepričan, da je sodelovanje vseh za vse neizogibna nujnost.

Kot dobro lastnost krize je izpostavil, da se zaradi nje končujejo divje privatizacije, okoriščanja z gospodarsko in politično močjo ter umiranje sleherne odgovornosti za ravnanje z javnim dobrim. Po Pahorjevih ocenah so se "končno zganile" tudi ustanove pravne države, prav tako smo začeli s potrebnimi strukturnimi spremembami na gospodarskem in socialnem področju. Da pa bi dokončno premagali krizo, potrebujemo nov sveženj celovitih ukrepov za oživitev gospodarske rasti, je prepričan.

Obenem opozarja, da bi konec krize utegnil imeti slabo lastnost, če bi se zaradi izboljšanih gospodarskih izkazov zaradi zunanjih okoliščin prehitro znova polenili v nekaterih nujnih strukturnih spremembah. Izboljšanje bi bilo namreč zelo kratkotrajno, vnovična kriza pa nas bi prizadela še veliko huje, je pojasnil. Zato je po njegovih besedah treba sprejeti tudi dolgoročne ukrepe za povečanje naše konkurenčnosti, za dostopnost in kakovost javnih sistemov, zlasti zdravstva in šolstva, ter za uravnoteženost javnih financ. Kot pravi, potrebujemo pogum in vizijo, da nismo zadovoljni z majhnimi dosežki.

Ob tem je še omenil, da je drugič v svojem mandatu vse voditelje parlamentarnih strank povabil na skupen sestanek, kjer bodo poskušali oblikovati pakt o ukrepih strateške narave. Kot je dejal zbranim, ve, da je politika zapravila veliko njihovega zaupanja. Toda zdaj po njegovih besedah potrebujejo tudi njihovo spodbudo in podporo.

Bratuškova: Njegova velika odlika je bila sposobnost hitrega ukrepanja

Premierka Alenka Bratušek je v poslanici zapisala, da je bil Maister veliki državnik in strateg hkrati, ki je znal in si upal ne le razmišljati, ampak tudi delovati državotvorno, s bil je tudi pesnik in ljubitelj vseh umetnosti. Brez njega in njegovega dela bi se zgodovina Slovencev pisala povsem drugače, je prepričana. Njegove drzne poteze, s katerimi je uspel iztrgati iz nemških rok slovensko ozemlje, so danes, ko imamo Slovenci drugačne težave, še kako aktualne, je zapisala.

Sposobnost hitrega ukrepanja je bila Maistrova velika odlika, saj je znal v pravem trenutku postaviti prave cilje – in prav to je tisto, kar zahteva od nas tudi današnji trenutek. In tudi danes, skoraj sto let kasneje, bodo drzne poteze, pogum in odločnost ter dobra strategija ključne za izhod Slovenije iz težke situacije.

"Slovenci smo s pomočjo Rudolfa Maistra in njemu podobnih velikanov močnejši. V preteklosti smo pokazali, da znamo zmagovati, da smo hrabri, pogumni in odločni, ko gre za klic domovine, zakaj ne bi tega storili tudi danes?" je vprašala. Maistrov boj za pravičnost in svobodo je bil zagotovo še težji, meni. "Tisti, ki so njegova prizadevanja takrat podcenjevali, so se ušteli, njegove zasluge pa so uspeli prepoznati šele potem, ko je bilo bitke konec. Zgodovina nas uči, da je pot do zmage vedno trnova, zapuščina generala Maistra pa naj nas na današnji dan opomni, da so vse velike bitke bile in bodo zmagoslavne le, če obstoji neka skupna volja po premagovanju," je zaključila.