Propadli študent umetnosti Adolf Hitler iz avstrijskega Braunaua je kot vodja Nacionalsocialistične delavske stranke (NSDAP) pred 80 leti na današnji dan v Berlinu zasedel kanclerski položaj. Kmalu nato si je zagotovil absolutno oblast, posledica katere je bila druga svetovna vojna in smrt okoli 60 milijonov ljudi.
Hitlerjev NSDAP je dolgo veljal za krdelo fanatikov, njihove do Judov in komunistov sovražne parole in gonja proti sistemu pa sprva niso naletele na odobravanje. Stranka je leta 1923 v Münchnu zaman poskušala izvesti državni udar, na volitvah leta 1928 pa je zbrala zgolj 2,6 odstotka glasov. A gospodarska kriza in krhek politični ustroj weimarske republike sta šla nacionalsocialistom vedno bolj na roke. Brezposelnost je leta 1932 dosegla 30 odstotkov, padala je ena vlada za drugo.
Velika priložnost za Hitlerja je prišla leta 1930, ko je NSDAP na septembrskih volitvah v reichstag dobil 18,3 odstotka oz. kakih 6,4 milijona glasov. Na volitvah julija 1932 pa je NSDAP to število še podvojil in prejel okoli 37 odstotkov glasov. Novembra istega leta pa je nato doživel udarec, saj je ostal brez občutnega števila glasov (dobil je okrog 33 odstotkov glasov).
Vrh nacistov se je zbal, da mu bo priložnost za naskok na oblast spolzela iz rok. Hitlerjev glavni agitator Joseph Goebbels je takrat v svoj dnevnik zapisal, da je skrajni čas za prevzem oblasti. To je Hitlerju ob podpori velikih kapitalistov v nekaj mesecih tudi uspelo. Kapital, ki mu je pripadal tudi nekdanji kancler Franz von Papen, je sicer poskušal "uokviriti" nacionalsocialiste v vlado po svojem okusu, a je Hitler vztrajal, da je podporo NSDAP mogoče dobiti le, če bo sam zasedel kanclerski stolček.
Posledica tega je bila, da je predsednik vlade Kurt von Schleicher 28. januarja odstopil, dva dni zatem pa je kanclerski stolček zasedel Hitler. Kot je pozneje razkril Papen, so poskušali Hitlerja "potisniti v kot, dokler ne bi zacvilil", a so se ušteli.
Avgusta 1934 je prevzel še mesto predsednika
Hitler se je na kanclerskem stolčku hitro lotil posla, a je na začetku poskušal ohraniti vsaj videz zakonitosti. Februarja 1933 so odpravili državljanske pravice, marca je odvzel pristojnosti reichstagu, aprila poenotil zvezne dežele. Dan po 1. maju je prepovedal sindikate, medtem ko je preganjanje Judov teklo že dalj časa.
Politične nasprotnike, to je komuniste in socialdemokrate, umetnike in intelektualce, je dal Hitler za zapahe oz. v koncentracijska taborišča, kamor so nato pošiljali tudi homoseksualce. Uvajal je vse bolj krvavo diktaturo, posledica česar je bil tudi izstop Nemčije iz Društva narodov jeseni 1933.
Po smrti predsednika Paula von Hindenburga avgusta 1934 si je Hitler prilastil tudi predsedniški položaj oz. združil vlogo kanclerja in predsednika ter postal vrhovni poveljnik oboroženih sil in državni poglavar – "Führer".
V samo letu dni po 30. januarju 1933 je tako Hitlerju uspelo zacementirati diktaturo in si utreti pot do absolutne oblasti. Njegova strahovlada je trajala vse do konca druge svetovne vojne in je terjala na milijone smrtnih žrtev.
KOMENTARJI (348)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.