Plinskemu terminalu v Žavljah se je uspelo uvrstiti na evropski seznam prioritet skupnega pomena, ker se pri tem upoštevajo le energetsko-ekonomski, ne pa tudi okoljski kriteriji. Če bo predvidoma do začetka poletja projekt na seznamu tudi dokončno potrjen, njegove gradnje ne bo preprečilo nobeno nasprotovanje več.
Zagovorniki plinskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda so tako morda našli rešitev, kako s pomočjo EU izigrati nasprotnike terminala tako na slovenski kot tudi na italijanski strani ter utišati polemiko o negativnih vplivih terminala na okolje, poroča časnik Dnevnik.
Predvidoma do letošnjega poletja bo dokončno potrjen evropski seznam prioritet skupnega pomena (PCI), in če bo žaveljski terminal ostal na njem, njegove gradnje ne bo ustavilo nobeno nasprotovanje več. Projekt bo v tem primeru upravičen tudi do evropske finančne pomoči, so za časnik pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Kriteriji presoje za uvrstitev na seznam so izključno energetsko-ekonomske narave. Ker projekt v celoti leži na italijanskem ozemlju, ga Slovenija s seznama ne more umakniti z vetom, druge članice EU pa mu ne nasprotujejo.
Če bo žaveljski terminal tako s pripadajočim plinovodom junija oz. v začetku julija dokončno potrjen kot projekt PCI, bo ne glede na vsa nasprotovanja slej ko prej zgrajen, pravijo na infrastrukturnem ministrstvu.
Pet tožb, ki so jih zaradi domnevnih nepravilnosti v postopkih presoje okoljskih vplivov terminala na italijansko upravno sodišče v Rimu vložile italijanske lokalne skupnosti in nevladne organizacije, pri tem pa sta se jim pridružili tudi koprska občina in Slovenija, po pojasnilih ministrstva pri izbiri projektov PCI ne igra nobene vloge.
Tržaško pristanišče terminalu nasprotuje
Toda nekaj možnosti za ustavitev gradnje po poročanju Dnevnika vendarle obstaja. Kot so potrdili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je italijanska vlada odprla postopek presoje vplivov žaveljskega terminala na okolje. Vzrok za to naj bi bile dodatne informacije iz tržaškega pristanišča, kjer se je uprava odločno postavila proti terminalu, saj je presodila, da bi ob že tako gostem ladijskem prometu v Tržaškem zalivu plinski tankerji, ki bi ob vsakem prihodu za nekaj ur ustavili ladijski promet, povzročili nemogoče plovne razmere v pristanišču.
Poleg tega je Italija projekt sredi postopka čezmejne presoje okoljskih vplivov razdelila na dva dela – na terminal Žavlje in na plinovod Trst–Gradež. Pozitivno okoljevarstveno soglasje je leta 2009 sprejela le za terminal Žavlje. V njem je le delno upoštevala pripombe Slovenije, zato zdaj na kmetijskem ministrstvu pričakujejo, da bo to storila v celoti.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.