Preiskali klavnico in mesno predelovalnico ter obema prepovedali obratovanje

Potem ko je v Veliki Britaniji izbruhnila afera, pri kateri so odkrili, da je v lazanjah švedskega proizvajalca Findus, v katerih naj bi bila govedina, v resnici konjsko meso, je britanska policija preiskala neko klavnico v zahodnem Yorkshiru in mesno predelovalnico v Aberystwythu na zahodu države, ker naj bi bili vpleteni v napačno označevanje konjskega mesa za goveje. Obema podjetjema so začasno prepovedali obratovanje. Klavnica iz zahodnega Yorkshira naj bi pošiljala konjsko meso mesni predelovalnici v Aberystwyth, ta pa ga je nato naprej prodajala kot govedino za kebabe in burgerje.

Poleg tega je znana britanska veriga supermarketov Waitrose iz prodaje umaknila zamrznjene goveje kroglice, ker so v dveh paketih odkrili svinjino.

Pristojna državna agencija za varnost prehrane je v obeh spornih podjetjih zasegla vse mesne proizvode in vso dokumentacijo, vključno s seznamom odjemalcev njihovih izdelkov in proizvodov.

Pristojni britanski minister za okolje Owen Paterson je že dejal, da bi bilo nesprejemljivo, če bi britanska podjetja načrtno zavajala javnost in potrošnike ter jim prodajala konjsko meso za govedino. Paterson bo v sredo odpotoval v Bruselj, kjer naj bi s kolegi iz drugih članic EU razpravljali o škandalu, ki je pretresel skorajda vso Evropo. Pri Evropski komisiji opozarjajo, da gre pri vsej aferi za problem označevanja proizvodov, ne pa za vprašanje ogroženosti zdravja. Tiskovni predstavnik komisarja za zdravje Tonia Borga Frederic Vincent je v ponedeljek poudaril, da so za nadzor nad proizvodi pristojne članice Unije.

"Proizvajalcu je treba zaupati, vendar ga je treba tudi kontrolirati"

Sporna afera s konjskim mesom je marsikoga spomnila na doma pridelano hrano. Ta je po mnenju naših strokovnjakov boljša, ker je nadzor večji in poreklo znano. Naši strokovnjaki za hrano pravijo tudi, da je v Sloveniji pridelano meso bolj zdravo, poleg tega pa z nakupom domačega vzpodbujamo slovensko kmetijstvo, so poročali v oddaji Svet na Kanalu A.

Kot je v oddaji povedala Vida Čadonič Špelič z Urada za varno hrano, v Sloveniji vsako leto obravnavajo kakšno kršitev na področju prodaje mesa, lani so jih pet. A v teh primerih ne gre za meso, ki bi bilo sumljivo, temveč za meso, ki je napačno označeno. Tako so inšpektorji obravnavali primere mesa, ki je imelo oznako slovenskega porekla, v resnici pa je bilo avstrijskega oz. belgijskega izvora. Čadonič Špeličeva je opozorila, da je tudi to kršitev. Kupcem so verjetno želeli prodati meso kot domače, saj, tako meni Čadonič Špeličeva, Slovenci zaupamo domačim izdelkom.

Nutricionistka Mojca Cepuš pa je za Svet povedala, da sama kupuje meso neposredno od kmetov. Pravi namreč, da če gre za manjšo kmetijo, je večja verjetnost, da so za žival lepše skrbeli, da je imela žival naravno pašo, da se je lahko gibala, pa tudi da je niso tretirali z zdravili. Pojasnila je še, da je meso take živali boljše, ker ima manj ostankov pesticidov, manj ostankov zdravil in ker ima več mikronutrientov, več železa in drugih sestavin, ki so pomembne za človeka.

Nadzor: iz hleva na polico

Čadonič Špeličeva je povedala, da se nadzor in preverjanje kakovosti mesa začne prav v hlevu. Vse živali, ki gredo v prehransko verigo, morajo biti pravilno označene, in to je prvi pogoj, da lahko inšpektorji spremljajo sledljivost mesa. V klavnici žival spremlja uradni veterinar, ki žival pregleda še živo, nato pa spremlja proces zakola. Če je potrebno, vzame vzorce. Potem se meso odpremi naprej v predelavo, pri kateri pa inšpektorji ne izvajajo stalnega nadzora.

V klavnicah se izvaja skladno z evropsko in slovensko zakonodajo stalni nadzor. Inšpektorji nadzorujejo tudi pot do polic oz. mesnic, kjer preverjajo pogoje hranjenja mesa, higienske pogoje in označitev. Ta je namreč prvo in zelo pomembno sporočilo kupcu, je poudarila Čadonič Špeličeva. Opozorila pa je, da se primer, ki pretresa Evropo, lahko zgodi tudi pri nas, saj stoodstotne varnosti in sledljivosti ni.

"Proizvajalcu je treba zaupati, vendar ga je treba tudi kontrolirati," je opomnila in dodala, da je to nujno še posebej v krizah, kakršna je zdaj, saj kupci zelo pazijo, kaj kupujejo, pri tem pa žal gledajo bolj na ceno kot na kakovost. "Zato se o varnosti hrane ne moremo pogajati, ali je bolj ali manj varna. Hrana enostavno mora biti varna. Samo takšna gre lahko v prehransko verigo," je še opozorila. V oddaji Svet je še povedala, da je v naših prodajalnah skoraj vse perutninsko in konjsko meso slovensko, ostalo meso pa prihaja tudi iz drugih držav Evropske unije, na primer Avstrije, Belgije in Nizozemske.