Mlade je precej razburila novica, da bodo po novem študentske napotnice še bolj obdavčene oziroma da bodo uvedli plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za študentsko delo.
Skupina Modro za študente ostro nasprotuje tem načrtom in vlado poziva, da nemudoma preneha s prelaganjem bremen krize na mlade. Opozorili so, da so šest let po izbruhu krize ravno mladi njeni največji poraženci.
Opozorili so, da so se sredstva, namenjena za socialne transferje mladim in šolajočim, v zadnjih letih precej zmanjšala, prav tako so se zmanjšala sredstva za javno šolstvo. Tako pridemo ''do ugotovitve, da država mladih ne dojema več kot strateško pomembne družbene skupine, na kateri stoji prihodnost naše družbe, temveč zgolj kot številke na papirju in kolateralno škodo, na kateri lahko krpa proračunske luknje,'' so poudarili in dodali, da mladi niso povzročili krize ali proračunske luknje.
Poudarili so, da bi lahko zaradi nove obdavčitve študentskega dela oziroma do podražitev stroškov dela, posledično študentsko delo celo propadlo, kar pomeni, da bi študenti ostali brez možnosti lastnega zaslužka in glavnega vira mesečnih prihodkov. To pa lahko vodi v elitizacijo in centralizacijo visokega šolstva, saj si bodo lahko študij privoščili le še mladi iz premožnejših družin ali tisti, ki živijo v visokošolskih središčih.
Na ministrstvu za delo, družine družino, socialne zadeve in enake možnosti odločno zavračajo trditve, da načrtujejo ukinitev študentskega dela. Ob tem opozarjajo, da tisti, ki zagovarjajo obstoječe stanje in nasprotujejo kakršnim koli spremembam, zagovarjajo prekernost študentskega dela. "Študentsko delo bo še naprej obstajalo, razlika je samo v tem, da bodo študenti vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako kot so vključeni vsi ostali zaposleni. In to je bistvo načela vsako delo šteje," so sporočili.
'Rebalans proračuna ne znižuje sredstev za brezposelne'
Veliko prahu je dvignila tudi vest o sredstvih za brezposelne. Na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti so danes zanikali navedbe nekaterih medijev, da predlog rebalansa proračuna za leto 2014 znižuje sredstva za nadomestila za brezposelnost.
Kot so zapisali na spletni strani, se je obseg sredstev za ta namen znižal zgolj zaradi padca števila brezposelnih.
Število prejemnikov denarnega nadomestila se je glede na oceno iz leta 2013 - ko se je pripravljal proračun za 2014 - zaradi nižjega števila brezposelnih povprečno mesečno znižalo za 8304, so navedli. "To pomeni, da bomo za nadomestila namenili 48 milijonov evrov manj, kot smo prvotno načrtovali," so pojasnili.
Ta sredstva so bila po njihovih besedah večinoma vrnjena v proračun, delno pa so bila prerazporejena na druge postavke ministrstva.
Ob tem so na ministrstvu še ocenili, da bo letos v povprečju mesečno 29.231 prejemnikov denarnega nadomestila. Zanje bodo namenili 230 milijonov evrov. Število brezposelnih se je letos do septembra znižalo za okoli 18.000 na 112.000, v začetku novembra pa okrepilo na 115.900.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.