Številni starši že zelo zgodaj vpišejo svoje otroke na različne tečaje, spet drugi pa trdijo, da morajo otroci ostati otroci ter da jim moramo pustiti, da se igrajo, saj bo za učenje še čas, ko vstopijo v šolo. Ste tudi vi v dilemi, kaj je boljše za vašega otroka? Ali boste z učenjem začeli že v predšolskem obdobju ali boste počakali do šole, je vaša odločitev. Mi vam lahko pomagamo le tako, da vam predstavimo poglede na obe možnosti. Torej, kaj je boljše – zgodnje učenje ali čakanje na šolo?
Zgodnje učenje
Psihologinja in specialna pedagoginja Blanka Colnerič meni, da se z učenjem ne da počakati na šolo. Otrok se namreč uči na vsakem koraku. V predšolskem obdobju je poglavitnega pomena podpora otrokovi samostojnosti, zato so spodbude na področju razvoja čustev in socialnih spretnosti pomembna popotnica otroku na poti odraščanja. Otroka lahko tako učimo delovnih navad, vestnosti in odgovornosti prek pomoči pri gospodinjskih opravilih, obenem pa podpremo tudi razvoj na spoznavnem področju, ko recimo otrok išče pare med nogavicami, pripravlja jedilni pribor na mizi, razvršča in pospravlja igrače. ''Kažemo mu, kako se sodeluje z drugimi, kako rešujemo konflikte in na sprejemljiv način izražamo manj prijetna čustva,'' pojasnjuje Colneričeva in dodaja, da so to le nekatere od izredno pomembnih tem zgodnjega učenja.
Sicer izpostavlja, da je izredno pomembno, kakšen model predstavljamo otroku, saj otroci naša vedenja radi posnemajo, učinek le-teh pa je pogosto večji kot besede. ''Tako smo recimo pozorni na naše vedenje, ko otroka učimo socialno sprejemljivega vedenja – pogosto niti ne opazimo nesmiselnega početja, ko kričimo in želimo, da otrok preneha kričati ali z udarci kaznujemo otrokovo pretepanje drugih otrok. Kaj si otrok zapomni, je v veliki meri odvisno od čustev - otrok se bo največ naučil, kadar bo motiviran, zapomnil si bo njemu zanimive dogodke in vsebine,'' dodaja.
Kot še opozarja, je izredno pomembno, da otroka z učenjem ne preobremenimo in da pri tem upoštevamo njegove interese in želje.''Pomembno je tudi, da smo pozorni na raznolika področja otrokovega razvoja,'' pravi Colneričeva in dodaja, da je za otroka najpomembnejša igra.
Naja Ferjan Martinez, soavtorica priznane raziskave o tem, da se lahko že dojenčki učijo več jezikov hkrati, pojasnjuje, da se otroci rodijo s posebnim darom za učenje jezika, ki pa (če tega ne izkoristimo že zgodaj) začne bledeti. ''Zato je za otroke med rojstvom in približno 5. letom starosti učenje tujih jezikov veliko lažje,'' pojasnjuje in dodaja, da se predšolski otroci jezika vseeno učijo na drugačen način kot starejši otroci.
Starši sicer velikokrat mislijo, da se otroci lahko naučijo jezika prek televizije ali video igric. ''Raziskave našega laboratorija kažejo, da je za naravno učenje jezika ključen stik z ljudmi (z naravnimi govorci),'' pojasnjuje Ferjan Martinezova in dodaja, da je to najbolj pomembno predvsem pri najmlajših otrocih, ki še razvijajo prvi (materin) jezik. Starejši otroci se lahko naučijo iz televizije nekaj več (predvsem, če imajo istočasno tudi stike z naravnimi govorci in možnost, da jezik uporabljajo v pogovorih z ljudmi), ampak precej manj kot misli večina staršev.
Predšolski otroci se jezika namreč učijo skozi igro in skozi pogovore in stike z odraslimi ali vrstniki, ki so naravni govorci. V jezikovnih šolah morajo biti programi prilagojeni predšolskim otrokom, torej brez učenja slovničnih pravil, ponavljanja posameznih besed, sklanjatev ali nepravilnih glagolov, ampak sproščena igra, prek katere se otroci naučijo govora na enak način, kot se naučijo materinega jezika.
Čakanje na šolo
Colneričeva dodaja, da ni nič narobe, če se odločimo tudi za katere izmed organiziranih oblik učenja, pomembno pa je, da otroku ostane dovolj časa, ki ga preživi v prosti igri. Prav tako je pomembno, da ne prehitevamo z učenjem vsebin in spretnosti, ko otrok za to še ni pripravljen (recimo grafomotorične vaje na majhnem papirju pri drobnomotorično še manj spretnem otroku), saj lahko tovrstno učenje vodi do utrjevanja manj funkcionalnih ali neučinkovitih vzorcev.
Vodja vpisa na Waldorfski šoli Branka Strmole Ukmar pa opozarja, da sedenje v šolskih klopeh ni najbolj primeren način učenja za otroke pred sedmim letom starosti. Poleg tega mora biti otrok za učenje in sodelovanje v razredu tudi socialno in čustveno dovolj zrel. ''Znano je, da uspešnost v šoli ni odvisna zgolj od otrokovih intelektualnih sposobnosti, temveč v veliki meri od socialne in čustvene zrelosti,'' pojasnjuje Strmole Ukmarjeva in dodaja, da je prednost poznejšega šolanja predvsem večja socialna zrelost otroka. Ta mu namreč omogoča, da se s šolskimi situacijami in izzivi sreča bolje opremljen.
Strmole Ukmarjeva tudi izpostavja, da je velik problem zgodnjega učenja prezgodnja intelektualizacija. ''Kadar mislimo, da se otroci učijo na način kot mi odrasli, samo malce bolj poenostavljeno. Kadar želimo, da bi otroci osvojili čim več, čim hitreje in čim prej,'' pojasnjuje in dodaja, da se je smiselno izogniti vrsti različnih popoldanskih aktivnosti, od jezikovnih, glasbenih, športnih in drugih tečajev, zaradi katerih imajo otroci celo daljši delovnik kot odrasli. Kot še poudarja, je učenje pisanja, računanja in branja smiselno prepustiti šoli, ''čeprav se večkrat sliši, da je bil otrok, ki ob vstopu v osnovno šolo ni znal brati in pisati, med vrstniki v podrejenem položaju''.
Kaj zdaj?
Izrednega pomena je upoštevanje otrokove individualnosti, poudarja psihologinja in specialna pedagoginja Colneričeva. ''Nekateri se lažje učijo tako, drugi drugače, nekaterim je bližje šport, drugim umetnost, eni se naučijo hitro, drugi počasneje, eni zdaj, drugi kasneje … primerjave so pogosto nepravične in škodljive. Podpreti je treba otroka, spodbujati njegovo individualnost in mu nuditi podporo - na področjih in na način, kot jo potrebuje.''
In ker so za prihodnost svojih otrok odgovorni predvsem in zgolj starši, je dobro, če pomislijo tudi na njihovo varnost. Predšolski in šoloobvezni otroci so namreč tako doma kot na prostem vsakodnevno izpostavljeni nesrečam, zato je dobro poskrbeti za njihovo zavarovanje, da bo igra lahko še naprej brezskrbna.
Sponzorirana vsebina
