Sveže zaljubljeni, romantiki z dvajset- ali večtletno zgodovino in od zaljubljenosti utrujene starejše duše, vsi smo vse bolj podvrženi pritisku denarja. Le kako ne? Odločitve, povezane z denarjem, so prisotne sleherni dan našega življenja. Mlajše generacije se srečujejo s pritiski najemnin in kreditov, malce starejši s skrbjo za otroke in njihovo prihodnostjo, tisti najstarejši, lahko bi rekli že seniorji, pa z ohranitvijo življenjskega standarda, ki je zaradi vse manjših pokojnin čedalje bolj na udaru.
Pritisk denarja je vedno tu in z njim tudi tisoč in en razlog za nesoglasja med partnerji. A denar je in bo vedno v središču našega življenja, pa če nam je to všeč ali ne. Prav zato je pomembno, da sta partnerja finančno usklajena, sicer je lahko zveza hitro obsojena na velike težave.
Ni važno, kdo koliko zasluži, o finančnih zadevah morata odločati skupaj
Denar sam po sebi nima nikakršne moči, gre le za kos papirja, ki ima neko vrednost. Pri parih pa je toliko bolj izpostavljen psihološki učinek te dobrine, saj lahko pri razporejanju v odnosu med žensko in moškim hitro pride do tako imenovane ‘igre prevlade’. Največkrat se dogaja, da partner, ki zasluži več, meni, da njegovo mnenje šteje več ali da je samo on tisti, ki lahko odloča o finančnih zadevah.
Ali ločene finance prinašajo uspeh?
Za mnoge je pogovor o razporejanju denarja v razmerju pereča tema, ki pa je nujna. Da bi se ljubila srečno do konca svojih dni, se vsaj enkrat mesečno pogovorita o dohodkih in odhodkih, velike nakupe vedno načrtujta skupaj. Razkrijta si finančne načrte, iskreno si odgovorita, ali rada zapravljata in ali imata dolgove. Vse to je namreč še kako pomembno za vajino finančno varnost.
Najboljša osnova za pare, ki imajo različne dohodke, naj bi bil sistem, kjer v skupno vrečo dodata vsak enak delež in ne enako količino denarja. Prav zato se mora na denar gledati iz relativnega vidika (kolikšen delež vaše plače predstavljajo stroški) in ne iz absolutnega, kjer vsak za stroške nameni polovico denarja, ne glede na višino plače.
Ponazorimo to s konkretnim primerom. Vi mesečno zaslužite 2.000 evrov, vaš(a) partner(ica) 1.300 evrov, vajini skupni mesečni stroški pa znašajo 1.500 evrov. Če jih bosta plačala vsak pol, to pomeni, da ste vi v skupne namene dali 37,5 odstotka svoje plače, vaš življenjski sopotnik pa bo ob skoraj 60 odstotkov svoje plače. Ni ravno pravično, kajne, še posebej če za izhodišče vzamete dejstvo, da bosta nosila vsak polovico bremena.
In kako do pravičnega izhodišča?
Seštejte vse stroške, v zgornjem primeru smo uporabili znesek 1.500 evrov. Nato seštejte še oba dohodka (2.000 + 1.300) in tako dobite skupen prihodek v višini 3.300 evrov. Če primerjate, kolikšen delež predstavljajo skupni stroški v skupnem dohodku, ugotovite, da to znaša 45,5 odstotka (1.500 evrov delimo s 3.300 evrov) . Pravična razdelitev bi torej bila le v primeru, da vsak odmeri 45,5 odstotka svoje plače – tako boste vi odšteli 910 evrov in vaš partner 590 evrov, obema pa bo ostalo še več kot 50 odstotkov zaslužka.
A pozor! Ne razmišljajta samo o sprotnih stroških, temveč tudi o prihodnosti. Pomislita na finančno varnost obeh oziroma celotne družine in na vse scenarije, ki se lahko pripetijo. Kaj, če se zalomi pri zdravju ali se kateremu izmed vaju pripeti nezgoda, ki s seboj prinese izpad dohodka in daljšo delovno nesposobnost? In kako visoko pokojnino bosta potrebovala, da bosta lahko vzdrževala stanovanje in ob tem tudi dostojno živela? Ta in podobna vprašanja si mladi praviloma začnejo zastavljati precej pozno, v nekaterih primerih morda celo nekoliko prepozno. Zavedajta se, da je bolje že danes vsak mesec dati na stran nekaj deset evrov, če to pomeni, da bosta lahko mirno spala, zavedajoč se, da se vama ni treba bati za prihodnost.
Sponzorirana vsebina
