Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se nenehno povečuje. V obdobju od leta 1995 do 2015 se je dvignila s 74,1 leta na 80,5 leta in se bo po predvidevanjih do leta 2035 podaljšala še za dodatnih 2,9 leta, pravijo na Statističnem uradu.
Doseganje visoke starosti je odraz višje kakovosti življenja, ta pa je v precejšnji meri posledica velikega napredka v znanosti in zdravstvu. Eno od orodij za blaženje tako močne odvisnosti neaktivnih (zlasti upokojencev) od delovno aktivnih je poznejše upokojevanje.
Zakaj bi delal dlje, kot je treba, si mislite? Enostavno, menijo strokovnjaki. Ni malo primerov, ko se kandidat, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, naravnost zdrzne ob izračunu višine pokojnine, ki naj bi mu pripadala za 40 let delovne dobe. Ta namreč niti slučajno ni dovolj niti za osnovne potrebe upokojenca, kaj šele za dostojno preživljanje težko prigaranega prostega časa.
Rešitev strokovnjaki vidijo v dodatnem varčevanju, s pomočjo katerega si lahko na stara leta poleg pokojnine zagotovite finančni dodatek oziroma rento. Pri tem je pomembno, da pričnete dovolj zgodaj, saj bo tako mesečni znesek, ki ga boste namenili varčevanju, v vaši denarnici komajda opazen, čez 20, 30 ali celo 40 let pa bo ključnega pomena za dostojno življenje in uživanje v sadovih dolgoletnega trdega dela.
Dolgo delati
Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) so sporočili, da je bilo avgusta letos 4755 oseb, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine in ostale v zavarovanju v nespremenjenem obsegu. 1947 pa je bilo takih, ki so, kljub izpolnjenim pogojem za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, delali še najmanj dve uri dnevno.
Če povzamemo, sta se avgusta letos kar 6702 zavarovanca odločila, da bosta, kljub temu, da bi lahko odšla v zasluženi pokoj, nadaljevala z delom, v polnem ali krajšem delovnem obsegu. Med njimi je 60 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk.
Seveda ima poznejše upokojevanje oziroma dejstvo, da oseba dolgo dela, tudi svoje prednosti. Prva in mogoče za nekatere najpomembnejša je seveda finančna plat. Prve finančne ugodnosti namreč ponuja že ZPIZ.
Zavarovancu, ki še vedno dela za polni čas, vendar že izpolnjuje pogoje za odhod v pokoj (starostna ali predčasna pokojnina), namreč na njegovo zahtevo ZPIZ izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.
Tisti, ki delajo najmanj dve uri dnevno ali deset ur tedensko, pa bi že lahko odšli v pokoj, so upravičeni do delne pokojnine, ki se odmeri od predčasne ali starostne, odmerjene na dan njene uveljavitve, in sicer v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za pet odstotkov.
Osebam, ki so izpolnile pogoje za pridobitev starostne pokojnine, pa še vedno delajo, pa se vsako nadaljnje leto dela (ampak največ tri zaporedna leta) pokojnina zviša za štiri odstotke, kar po treh letih nanese 12 odstotkov.
A prednost poznejšega upokojevanje ni le višja pokojnina in vzdrževanje svojega življenjskega standarda, pač pa tudi vzdrževanje socialnega okolja. Človek, ki dolgo dela namreč tudi v starosti krepi svoje umske sposobnosti, prav tako pa ohranja stike z ljudmi, s katerimi poslovno sodeluje.
Znano je tudi, da se veliko ljudi, ki so v času svojega aktivnega delovnega življenja zasedali višje položaje, v pokoju počuti nekoristne. Tudi zato je dobro, da ljudje, ki lahko, delajo dlje in tako ohranjajo svojo samozavest in vedenje, da so še vedno koristni za družbo. Svoje znanje pa lahko tako tudi predajo naprej, kar ceni tudi podjetje v katerem delajo.
Ameriška psihoterapevtka Dee Cascio pravi, da odnosi, priznanja in občutki izpolnitve, ki jih delo prinaša s seboj, dajejo ljudem smisel, kar še posebej velja za moške, ki se pogosto zanašajo na delo zaradi svoje socialne mreže.
Še eno prednost poznejše upokojitve je predstavil tudi Richard Johnson, direktor programa politike upokojevanja na ameriškem inštitutu Urban. Moški in ženske se namreč upokojujejo različno, a večina še vedno upa, da se bosta s partnerjem upokojila vsaj v letu ali dveh razlike. ''Ob upkojitvi imate več časa za razvedrilo. Večina ljudi svoj prosti čas rada preživi s svojim partnerjem,'' pravi in dodaja, da je tudi to razlog, da delo podaljšamo dokler se ne upokoji tudi naš partner.
Kmalu v pokoj
Določeno število ljudi se odloči tudi za predčasni pokoj. A da si to lahko finančno privoščijo, morajo na to misliti že prej. Ena izmed možnosti je dodatno varčevanjeza pokojnino.
A če oseba želi predčasno v pokoj, mora izpolnjevati tudi določene pogoje. Kot poudarjajo na ZPIZ, morata biti za odhod v predčasen pokoj izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe. To trenutno za ženske pomeni 59 let starosti ter 39 let in štiri mesece pokojninske dobe, ter 59 let in štiri mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe za moške.
Leta 2013 je bilo tako 189 oseb, ki so odšle predčasno v pokoj, med njimi je bilo dve tretjini moških in ena tretjina žensk. Leto pozneje je bilo novih uživalcev predčasne pokojnine 388, med njimi 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. Lani je odšlo v predčasni pokoj 584 oseb, med njimi 49 odstotkov moških in 51 odstotkov žensk. Moški so bili v povprečju stari 60 let in sedem mesecev, ženske pa 59 let in štiri mesece starosti.
Konec avgusta letos je bilo tako v predčasnem pokoju 2226 oseb, med njimi je 56 odstotkov moških in 44 odstotkov žensk. Vedeti je sicer treba, da se predčasna pokojnina izračuna enako kot bi se starostna pokojnina, le da se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 63 let za ženske in 65 let za moške za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Na ZPIZ sicer poudarjajo, da je zmanjšanje pokojnine trajno.
A kljub morda nekoliko nižji pokojnini, pa ima predčasni odhod v pokoj številne druge prednosti. Logistično bodo tisti, ki se predčasno upokojijo, lahko že zgodaj začeli z dejavnostmi, ki jih veselijo, kot so različni hobiji, druženje s prijatelji in družino, prostovoljno delo, če pa jim zdravje dopušča pa tudi z različnimi športnimi dejavnostmi.
In čeprav se številni veselijo predčasnega pokoja, pa to ne pomeni, da bodo doma sedeli križem rok. Obstaja namreč veliko društev, kjer se upokojenci srečujejo in učijo novih stvari. Tako lahko obiščejo različne tečaje tujih jezikov, se učijo spretnosti za računalnikom ali ukvarjajo z ročnimi deli. Upokojenci imajo namreč številne možnosti, da odkrijejo tisoč in eno stvar, ki jih zanima oziroma v sebi najdejo skriti talent.
Velika prednost predčasnega pokoja pa je tudi zdravje. Večina dela je namreč zelo stresnega, ko pa se upokojimo, stresa povezanega z delom ni več, prav tako lažje spimo, izboljšajo pa se tudi naše prehranjevalne navade.
Prav tako pa lahko z zgodnjim odhodom v pokoj storimo nekaj tudi za naše najbližje. Varstvo vnukov je lahko naporno, vendar pa prinaša tudi neprecenljive trenutke in močno navezanost dveh različnih generacij.
Dejstvo je, da današnja starejša generacija ni več, kar je bila nekoč – zapečkarji, ki bi doma čakali le še na smrt. Če jim zdravje dopušča se namreč današnji upokojenci pa tudi ostali starejši, ki so še delovno aktivni, ukvarjajo s športom, radi se družijo pa tudi zabavajo. In prav zato morajo poskrbeti tudi za svojo varnost, tako fizično kot finančno. Z ustreznim zavarovanjem bo tako tudi tretje življenjsko obdobje postalo brezskrbno in polno novih doživetij.
Sponzorirana vsebina
