Zaposlitev ali samostojno podjetništvo? To je zdaj vprašanje!

Izobrazba je v prejšnjih generacijah predstavljala zagotovilo za uspešen vstop na trg delovne sile. Danes je tak, na videz popoln scenarij, prej izjema kot pravilo. Diplomanti se namreč vse pogosteje srečujejo s problemom brezposelnosti. Je smiselno čakati na pravega delodajalca ali se je bolje samozaposliti?

Večina diplomantov se mora po zaključku študija žal soočiti s kruto resničnostjo: prijavo v register brezposelnih. Tudi tisti, ki so si med študijem pridno delali prek študentskega servisa in upajo, da bodo zaradi nabranih izkušenj nekoliko lažje prišli do prve zaposlitve, se velikokrat znajdejo na istem mestu. Ali še huje: morda so celo povabljeni na kakšen razgovor za delo, a kaj, ko jim delodajalci večinoma ne ponudijo stalne zaposlitve, temveč pogodbeno delo, ali pa jim celo namignejo, naj si uredijo status študenta ali prinesejo napotnico kakšnega izmed prijateljev. S tem posameznik, ki se želi zaposliti, pravzaprav nima nikakršne socialne varnosti in srednje- ali dolgoročnega zagotovila rednega mesečnega prihodka.

redna zaposlitev ali samozaposlitev

(Foto: Thinkstock)

Zakonodaja stremi k fleksibilnosti

Spremembe Zakona o delovnih razmerjih leta 2013 so prinesle nekaj bistvenih sprememb, predvsem z vidika večje fleksibilnosti trga dela. Prenovljeni zakon je razširil nabor razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi, povečal možnosti zaposlovanja za določen čas, predvsem v primerih, ko nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za opravljanje dela, ter v primerih zaposlovanja vodilnih delavcev in zaposlitev za opravljanje dela na projektu. Prav tako je poenostavil odpoved delovnega razmerja redno zaposlenih, skrajšal odpovedne roke, določil nova pravila za varstvo starejših delavcev pred odpovedjo in varstvo invalidov ter odsotnih z dela zaradi bolezni. Redne zaposlitve so tako postale bolj fleksibilne, s tem pa se je zmanjšala socialna varnost, ki so jo v preteklosti uživali vsi, ki so bili zaposleni za nedoločen čas.

Zaposlitev za (ne)določen čas

Pogodba o zaposlitvi bi se načeloma vedno morala sklepati za nedoločen čas. Z vidika delavca gre za najbolj optimalno obliko zaposlitve, ki zagotavlja največjo socialno varnost, delodajalec mora poskrbeti za redno izplačevanje plače, malice, stroškov prevoza na delo, regresa in božičnice. Prav tako so zakonsko jasno opredeljene bolniške in porodniške odsotnosti, vsi redno zaposleni načeloma brez večjih težav dobijo tudi kredit. Sicer drži, da je lahko urnik v tej obliki zaposlitve precej nefleksibilen, nadzor nadrejenih pa velik in precej dosleden, a kljub temu bi si večina tistih, ki vstopajo na trg dela, želela zaposlitve za nedoločen čas.

Delovno okolje

(Foto: Thinkstock)

Žal pa je pri razpisanih prostih delovnih mestih na Zavodu za zaposlovanje v povprečju kar ¾ pogodb za določen čas. Ta praksa naj bi se sicer izvajala le za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, za začasno povečan obseg dela, za opravljanje sezonskega dela in v nekaterih drugih izjemnih primerih, določenih v 52. členu Zakona o delovnih razmerjih. Glavna razlika med zaposlitvijo za nedoločen in določen čas je torej v manjšem zagotavljanju pravic, ugodnosti in oblik varnosti za zaposlene. V praksi to pomeni, da delavec ne uživa posebne varnosti pred odpovedjo, kot bi jo v primeru zaposlitve za nedoločen čas.

Dobrodošli v poplavi s.p.-jev

Prav zaradi togega trga zaposlovanja v Sloveniji postajajo v zadnjih letih vse pogostejše različne oblike samozaposlovanja. Še leta 2005 je bilo v Sloveniji samozaposlenih 50.146 ljudi (brez kmetov). Leta 2014 se je to število povečalo že na 64.351. Če statistikam prištejemo še druge oblike prekarnega dela, je po zadnjih analizah že skoraj 40 odstotkov celotnega delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji aktivnega prek prekarne oblike zaposlitve. Podobno je v zadnjem desetletju tudi v drugih državah in je posledica vse hitrejšega tempa poslovnega okolja, ki narekuje čim večjo prilagodljivost delovne sile in neskončne optimizacije različnih področji poslovanja podjetij.

Kot pravi direktorica podjetja HRM – svetovanje pri upravljanju zaposlenih Maja Fesel Kamenik, je vse pogostejša praksa, ko novi delojemalec za delodajalca delo opravlja prek statusa samostojnega podjetnika (s.p.). “Obremenitev je pri takem razmerju bistveno manjša kot pri ostalih oblikah dela, kar je tudi eden izmed razlogov, zakaj se delodajalci in posamezniki (s.p.-ji) odločajo za tako obliko poslovnega sodelovanja,« pojasnjuje Fesel Kamenikova in povedano ponazori z nazorno tabelo:

Primerjava:

tabela

* Upoštevane so vse dajatve tako v breme naročnika, kot v breme izvajalca.
** Vključeni so tudi stroški za prevoz in prehrano.
 

Za ustanovitev lastnega podjetja sta potrebna samo dobra poslovna ideja in kvalitetni poslovni načrt, čeprav velja poudariti, da to dvoje samo po sebi še ne zagotavlja tudi poslovnega uspeha. Po pomoč se posamezniki, ki želijo ustanoviti lastno podjetje, lahko obrnejo na izkušenejše kolege, ki že delujejo na trgu samozaposlenih, informacije pa lahko pridobijo tudi v raznih podpornih institucijah, kot so podjetniški inkubatorji ali tehnološki parki. Ko je posameznik prepričan, da želi ustanoviti svoje podjetje, ga mora registrirati: to lahko naredi v enem dnevu na tako imenovanih točkah VEM ali kar prek spleta – v obeh primerih je registracija brezplačna. S tem postane samostojni podjetnik (s.p.) – fizična oseba, ki z vpisom v poslovni register lahko samostojno opravlja dejavnost za svoje naročnike in za opravljeno delo naročniku izda račun.

Fesel Kamenikova pojasnjuje, da delo preko s.p.-ja omogoča precej več fleksibilnosti v medosebnem odnosu, manj odgovornosti in obveznosti tako s strani delodajalca, kot tudi delojemalca, prav tako pa delojemalcu omogoča precej boljši neto izkupiček za opravljeno delo. »Prednost dela preko s.p.-ja ali druge pogodbe civilnega prava je tudi v tem, da ni potrebno upoštevati določenih omejitev, ki veljajo in zavezujejo delodajalce v delovnem razmerju: delovni čas se denimo lahko razporeja precej bolj fleksibilno, prav tako odmori, dopusti in druge odsotnosti, način opravljanja dela, sklepanja zaporednih pogodb za določen čas, ipd. Pomembno je, da je naročena storitev opravljena. Prav tako delodajalec s.p.-ju ni dolžan zagotavljati dela kot tudi ne sredstev za opravljanje dela (prostora, računalnika, telefona, druge opreme). Delodajalec tudi ni odgovoren pri s.p.-ju za zagotavljanje predpisov, ki jih je dolžan upoštevati pri zaposlenih delavcih (npr. predpisov varnosti in zdravja na delovnem mestu, promocije zdravja ipd.),« pravi strokovnjakinja in poudarja, da pa po drugi strani, tudi s.p. ni zavezan k opravljanju dela samo za naročnika, prav tako poslovno razmerje običajno vključuje precej manj odgovornosti in obveznosti s.p.-ja v primerjavi z zaposlenimi delavci.

Delovno okolje

(Foto: Thinkstock)

Sicer pa morajo tako redno zaposleni kot samostojni podjetniki že danes razmišljati tudi o dodatnem varčevanju za pokojnino, saj bo glede na prognoze že čez nekaj desetletij bistveno več upokojenega kot delovno aktivnega prebivalstva, to pa pomeni, da ne bo dovolj tistih, ki bi delali za pokojnine upokojenih.

Pri samozaposlenih je ob tem nujno potrebno omeniti še dejstvo, da za njih javna pokojnina in pokojnina iz tako imenovanega drugega stebra ne bosta dovolj. S.p.-ji bi morali po besedah strokovnjakov namreč varčevati več, ker sta tako javna pokojnina, kot tudi drugi steber vezana na višino prispevkov za Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), samozaposleni pa večinoma stremijo k temu, da plačujejo minimalne prispevke, da je neto izplačilo čim večje. To kratkoročno s seboj prinaša veliko koristi, dolgoročno pa pomeni izredno nizko pokojnino, zato je dobro premisliti o dodatnem varčevanju za 'stara leta' in vsaj del prihranjenih sredstev nameniti dolgoročni finančni varnosti.

Redno zaposleni vs. samostojni podjetniki – kdo je dejansko bolj varen?

Ekonomski modeli kažejo, da se zaposlitve med drugim razlikujejo v prihodkih, zahtevanem delu, vključenem tveganju in dovoljeni samostojnosti. Ljudje se razlikujejo v svojem odnosu do naštetih značilnosti zaposlitve, kar pojasnjuje, zakaj se nekateri ljudje odločijo za redno zaposlitev in drugi za samozaposlitev. A jasno je eno: tako eni kot drugi si želijo varne zaposlitve, to pa si lahko po besedah Fesel Kamenikove razlagamo na dva načina: »na eni strani gre za obveznost delodajalca, da zagotavlja zaposlenim varno delovno okolje, na drugi strani pa gre za varnost (dolgoročnost) samega delovnega razmerja.«

Ukazovalen šef

(Foto: Thinkstock)

Pri obveznosti delodajalca, da zaposlenim zagotovi varno delovno okolje po zakonu velja, da mora delodajalec zagotavljati ustrezne fizične pogoje za delo svojih zaposlenih, si prizadevati za varnost in zdravje pri delu ter poskrbeti za njihovo psihološko dobrobit. »Na drugi strani pa imamo 'varnost' delovnega razmerja, kot jo pri nas poznamo iz preteklosti in je koncept, ki počasi izginja. Dejstvo je, da je svetovno gospodarsko okolje vse bolj podvrženo spremembam, razmere so negotove in vse bolj je v ospredju fleksibilnost podjetja v vseh pogledih, tudi pri kadrovanju. Na žalost nihče ne more natančno napovedati gospodarskih sprememb v prihodnosti, ki vplivajo na trg dela,« pravi Fesel Kamenikova.

Po besedah strokovnjakinje sodobni trendi napovedujejo miselni preskok, ki se že odraža pri najmlajših generacijah, ki vstopajo na trg dela. Gre za razvijanje lastnih potencialov, znanj in kompetenc tako, da ostaja posameznik fleksibilen in lahko kroži:
(a) po različnih oddelkih ali delovnih mestih znotraj podjetja ali
(b) po različnih podjetjih, v obeh primerih pa svoje znanje ponuja delodajalcu kot dodano vrednost.

Odgovornost se tako po besedah Fesel Kamenikove prenaša iz delodajalca, ki naj bi zagotavljal varnost zaposlitve, na zaposlenega, ki naj bi svoje sposobnosti, znanja in kompetence razvil do te mere, da bi organizacijam prinašal takšno dodano vrednost, da bi predstavljal nepogrešljiv člen v verigi zaposlenih in bi ga delodajalci želeli zadržati znotraj podjetja. »Prav to je tudi poglavitna 'varnost', ki si jo lahko posameznik zagotovi: s čim bolj kvalitetnim delom doprinašati k uspehu podjetja.«

Odločitev o redni zaposlitvi oziroma samozaposlitvi je seveda prepuščena vsakemu posamezniku, jasno pa je, da nobena oblika zaposlitve ni povsem varna. Poleg tega nismo povsem varni niti v primeru, da službo imamo: zaščititi bi morali tudi svoj dohodek in svoje delovne sposobnosti. Prav tako je že danes na mestu tudi vprašanje, kaj bo z našimi dohodki, ko več ne bomo zaposleni?

Ne glede na to, ali ste redno zaposleni ali samostojni podjetnik, bi morali že na začetku karierne poti skrbeti za ustrezno varnostno in pokojninsko rezervo, sploh ob zavedanju, da so pokojnine, ki jih posamezniki prejemajo iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, vsako leto nižje. Zato preverite možnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja Prve osebne zavarovalnice ter pakete življenjskih zavarovanj, ki so prilagojena vsakemu posamezniku posebej in s pomočjo katerih si lahko zagotovite mirnen in varnen vsakdan.

prednosti samostojnega podjetništva

prednosti redne zaposlitve

Sponzorirana vsebina

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo: