Raziskava: polovica Slovencev ne pomisli, da je alkohol lahko škodljiv

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je danes skupaj s predstavniki društva Žarek upanja predstavila rezultate nove raziskave, s katero so ugotavljali odnos odraslih prebivalcev Slovenije do alkohola. Podobno raziskavo so pred tem že izvedli med slovenskimi osnovnošolci in srednješolci. Slednje so med drugim vprašali, ali njihovi starši vedo, da uživajo alkohol ter ali jim to dovolijo. Rezultati so jih presenetili, saj skoraj 80 odstotkov staršev ve, da njihovi otroci uživajo alkohol, kar 60 odstotkov staršev pa to dovoljuje. "Govorimo o mladoletnih otrocih, ki jim zakon prepoveduje uživanje alkohola,“ je dejala varuhinja in dodala, da jih je ravno zato zanimalo, kakšen odnos imajo do alkohola pravzaprav odrasli.

Starost ob prvem zaužitju alkohola se iz generacije v generacijo niža

Anketirali so 3141 oseb, od tega je bilo 45 odstotkov moških. Odkrili so, da so se anketiranci v povprečju prvič srečali z alkoholom še pred petnajstim letom starosti. Uživanje alkohola pri teh letih pomeni štirikrat večjo tveganost za pojav odvisnosti, pravi Čebašek Travnikova. Zaskrbljujoča je primerjava, da danes mladi v poprečju alkohol okusijo že pri rosnih dvanajstih letih.

Moški v povprečju pijejo pogosteje od žensk. 70 odstotkov jih pije najmanj enkrat na teden, medtem ko to počne le 30 odstotkov predstavnic nežnejšega spola. Tretjina moških pije vsak dan, enako pogosto pa po alkoholu poseže 15 odstotkov žensk. Petina moških in desetina žensk pije alkohol tvegano, a kar polovica vseh, ki pijejo, na škodljive posledice nikdar ne pomisli. Najbolj ogroženi so moški srednje starosti, pri katerih se je pokazalo zanikanje in pomanjševanje težav, s katerimi se sicer spopada že dobra tretjina vseh pivcev. Izjemno resne težave pestijo okoli 6 odstotkov anketiranih.

Ob tem so v raziskavi tudi ugotovili, da so najbolj rizična skupina ljudje z nižjo izobrazbo, število abstinentov pa se ne zmanjšuje, pač pa tisti, ki uživajo alkohol, to počnejo vse bolj pogosto.

Po alkoholu Slovenci posežemo tudi v službi

Tako moški kot tudi ženske po alkoholu posežejo v družbi, med prijatelji in svojci, in sicer je takšnih več kot polovica. Slaba petina Slovencev si z alkoholnimi pijačami postreže doma, podoben odstotek velja za lokale. Približno štiri odstotke moških po alkoholu poseže tudi v službi, žensk polovico manj. Kot so poudarili na predstavitvi, je zaznati tudi spodbujanje k pitju, česar so večinoma deležne osebe, stare od 18 do 29 let.

Kaj storiti?

Na vprašanje, kaj lahko storimo sami, je varuhinja odgovorila, da se sama drži naslednjih treh pravil: "Alkohola nikoli ne ponujam mladoletnim, nikoli ne dovolim uživanja alkohola na delovnem mestu ter nikoli ne sedem pijana za volan.“ Meni, da bo potrebno še veliko preventivnega dela, začeti pa je treba takoj. Potrebno je učenje z vzgledi, destigmizacija tistih, ki ne pijejo, oziroma spodbujanje nepitja alkohola na javnih mestih. Več pozornosti in energije bo treba usmeriti v ozaveščanje in informiranje vseh starostnih skupin, poskrbeti bo treba za dostopnost informacij glede nudenja pomoči v primeru težav zaradi alkohola, spodbujati aktivno preživljanje prostega časa in komunikacijo med družinskimi člani, je še dejala.

Predstavniki zdravstvenega ministrstva, ki si želijo celovite alkoholne politike, so dejali, da bo potreben širši družbeni konsenz za sprejem učinkovitih ukrepov, kot so dvig cen alkoholnih pijač ter prepoved reklamiranja. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavedajo, da tudi zaradi alkohola naraščajo socialni problemi, zato so danes napovedali okrepitev socialnih služb, vse ostale organizacije pa pozvali k povezanemu sodelovanju.