Časopisa Guardian in Washington Post sta v nedeljo na svojih spletnih straneh objavila pogovor z 29-letnim Američanom Edwardom Snowdnom, ki je javnosti posredoval informacijo o zaupnem zbiranju podatkov o telefonskih pogovorih Američanov s strani Agencije za nacionalno varnost. Zatekel se je v Hongkong in upa, da ga ne bodo izročili ZDA, sicer pa se zaveda, da verjetno domovine ne bo nikoli več videl. Seveda v primeru, da bo dobil azil v kakšni državi, ki ga ne bo izročila ZDA. Snowden je kot možnost omenil Islandijo, ki ščiti pravico do zasebnosti na internetu.
Snowden je nazadnje delal v obrambnem podjetju, ki pogodbeno sodeluje z ameriško vlado, Booz Allen Hamilton, in sicer kot pogodbenik za Nacionalno varnostno agencijo (NSA) na Havajih. Imel je dostop do vladnih računalniških sistemov in 20. maja je snel informacije, ki jih je v sredo objavil Guardian. Šlo je za kopijo naloga sodnika posebnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), v katerem je telekomunikacijskemu podjetju Verizon ukazal, da izroča NSA podatke o telefonskih klicih Američanov. Oba časopisa sta kasneje sicer poročala tudi o obstoju programa, ki od računalniških podjetij Microsoft, Google, Facebook in drugih zahteva podatke o elektronskih sporočilih, videoposnetkih, fotografijah in drugih komunikacijah.
Obama: Nihče ne prisluškuje vsebini!
Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper in predsednik ZDA Barack Obama sta zagotovila, da nihče ne prisluškuje vsebini telefonskih pogovorov, ampak si vlada skuša samo ustvariti vzorce klicev, da ugotovi, ali kdo komunicira s teroristi. Snowden je NSA in njene šefe obtožil, da nenehno lažejo kongresu o svojem delu.
Snowden: Nočem živeti v državi, ki lahko počne takšne stvari!
Snowden trdi, da si lahko vsak obveščevalec, ki ima dostop do podatkov, vzame za tarčo kogarkoli, tudi predsednika ZDA. NSA ima infrastrukturo, da avtomatično prestreže vsako komunikacijo na svetu, agenti pa lahko od ljudi dobijo telefonske številke, elektronske naslove, številke kreditnih kartic, skratka vse podatke.
"Nočem živeti v državi, ki lahko počne takšne stvari. Več podatkov se zbira od Američanov kot na primer od Rusov," je dejal in dodal, da so obtožbe ZDA o kitajskih vdorih v računalniške sisteme nepravične, saj enako delajo tudi ZDA. Ne le na Kitajskem, ampak tudi kjer koli drugje.
Grozi mu več deset let zapora
Kot je dejal, je njegov edini motiv ta, da javnost seznani s tem, kaj delajo v njenem imenu in v njeno škodo. Dodal je, da se ne namerava skrivati, da pa se boji, da bo začela ameriška vlada preganjati njegove svojce, prijatelje. Snowdna zanesljivo čaka uradni pregon in mu tudi grozi več deset let zapora, zato ker je javnosti posredoval zaupne informacije.
Tiskovni predstavnik NSA je sporočil, da trenutno preverjajo, koliko škode je bilo narejene z zadnjimi objavami in dodal, da vsaka oseba s pooblastili za dostop do zaupnih informacij ve, da jih mora varovati, če jih ne, pa krši zakone. Pravosodno ministrstvo ZDA pa je sporočilo le, da so v začetni fazi preiskave.
Snowdnov položaj je zdaj podoben tistemu vojaka Bradleyja Manninga, ki mu vojaško sodišče sodi zaradi predaje zaupnih informacij WikiLeaksu.
Snowden razočaran nad Obamo
Snowden je dejal, da je že pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2008, ko je delal za obveščevalno agencijo Cia v Ženevi, razmišljal, da bi objavil informacije o nadzoru nad Američani, vendar je pričakoval volilno zmago Obame in s tem spremembe. Obama ga je potem hudo razočaral, ker tajnih programov nadzora ni ukinil. Za objavo informacij se je potem odločil, ker ni želel biti več del sistema, ki dela veliko več škode kot dobrega na svetu.
Za Obamo – ki je Američane opozoril, da ne morejo računati na 100-odstotno varnost in hkrati 100-odstotno zasebnost, zato pozdravlja debato, čeprav obsoja objave zaupnih informacij – pa je Snowden dejal, da se mu vidi, da brani neubranljivo.
KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.