Referendum o arhivih na dan evropskih volitev?

Pobudniki referenduma o arhivski noveli so zadovoljni z več kot 46.000 podpisi podpore referendumu. Kot poudarja poslanka SDS Eva Irgl, so pobudniki referenduma na več okroglih mizah po Sloveniji ugotavljali, da se ljudje zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti.

Na upravnih enotah je bilo tako med 13. februarjem in 19. marcem evidentiranih 46.712 podpor, je povedala Irglova. Zbrane podpise bodo v DZ najverjetneje vložili prihodnji teden, najpozneje do srede. Nato bo na potezi predsednik DZ Janko Veber, ki bo moral ugotoviti, ali je referendumsko vprašanje ustrezno in ali je število podpisov v resnici zadostno.

Bo referendum 25. maja?

Ob tem je poudarila, da obstajajo zakonske možnosti, da se za dan glasovanja določi dan volitev v Evropski parlament, to je 25. maj. Iglova upa, da bo predsednik DZ tudi deloval v tej smeri.

Prav tako pa Irglova dopušča možnost, da ustavno sodišče dobi zahtevo za presojo, ali bi z neuveljavitvijo zakona nastale protiustavne posledice. Če bodo koalicijski poslanci izbrali to možnost, potem verjetno ne bi imeli možnosti hkratnega glasovanja. To pa bi po besedah poslanke SDS pomenilo "namerno, načrtno in politikantsko zavlačevanje".

Ustavno sodišče namreč po prepričanju Irglove ne more odločiti drugače kot v primeru referenduma leta 2011. V takšnem primeru bi koalicijski poslanci morali prevzeti odgovornost za dodatne stroške, je dejala.

Leljak: Ljudje si želijo živeti s pravo resnico

Tudi raziskovalec in publicist Igor Omerza je izrazil zadovoljstvo nad številom zbranih podpisov in upanje, da bo rezultat podoben kot leta 2011. Če želimo, da naša družba napak in zločinov iz preteklosti ne bo več ponovila, "moramo Udbo in prejšnji režim razstaviti na prafaktorje", je poudaril.

Pojasnil je, da bi v primeru veljavnosti novele moral na potrebno gradivo čakati predolgo. V okviru priprav na svojo novo knjigo je v dveh mesecih in pol pregledal 100.000 strani arhivskega gradiva. Če bi se moral ravnati po noveli, bi morali arhivisti teh 100.000 strani najprej prebrati in počrniti, preden bi jih predali raziskovalcu. To pa bi po Omerzovi oceni trajalo približno tri do pet let.

Publicist Roman Leljak je dodal, da si ljudje, ki so jih srečevali na okroglih mizah v preteklih dneh, želijo živeti "s pravo resnico". Leljak verjame, da bodo s temi mislimi odhajali tudi na referendum.