Vlada prisluhnila: dvig prispevkov za s.p.-je bo milejši

Izjavo po koalicijskem usklajevanju je napovedal minister za zdravje Tomaž Gantar. In če smo pričakovali končno nekaj konkretnih podatkov o tem, kaj nam pripravlja vlada, je minister Gantar po sestanku zgolj pojasnjeval, zakaj predlog interventnega zakona še vedno ni deležen enotne podpore koalicije. Pojasnil je, da zadnji popravljeni predlog zakona uživa podporo PS, SD in DeSUS, še vedno pa ni povsem zadovoljen DL. Po Gantarjevih besedah je usklajevanje "na meji, preko katere je težko iti".

Gantar pojasnjuje, da je ministrstvo v predlogu za ponovno usklajevanje upoštevalo pripombe koalicijskih partneric iz prejšnjega kroga usklajevanja. Po njegovih besedah je večina z zadnjim predlogom zadovoljna, "še vedno pa ima pripombe DL glede obremenjevanja posameznih skupin".

Sporni prispevki od dividend in najemnin

V DL nasprotujejo predvsem plačevanju prispevkov od dividend in najemnin, kar je eden od predlogov, kako napolniti zdravstveno blagajno. Minister Gantar pravi, da bo vztrajal, da prispevki od dividend in najemnin ostanejo v interventni zakonodaji, saj je težko najti drugo in boljšo rešitev. Plačevanje prispevkov za zdravstvo naj bi razširili tudi na sejnine, od vseh teh dohodkov pa bi za zdravstvo plačevali 6,56 odstotka zneska.

Po njegovih besedah je namreč v igri le interventni zakon, in ne sistemske spremembe zakonodaje na več področjih: "Vsi se morajo zavedati, da govorimo o interventnem zakonu zato, ker so potrebni nujni in takojšnji ukrepi zaradi problema zmanjševanja prispevkov v blagajno."

Ali zakon ali oklestenje pravic

Ob tem je minister poudaril, da "veliko alternative ni". Kot je dejal, "bo zakon sprejet ali pa se bomo morali začeti pogovarjati o zmanjševanju pravic dostopnosti do zdravstvenih storitev".

"V popuščanje smo šli, ker nismo želeli po eni strani ogroziti interventnega zakona, na drugi strani pa so nas z nekaterimi argumenti tudi prepričali," je dodal Gantar. Po njegovih besedah bi vendarle lahko prišlo tudi do neupravičenih obremenitev nekaterih skupin.

Ministrstvo si je zato po Gantarjevih besedah vzelo nekaj časa za pripravo končnih predlogov za sistemsko zakonodajo. Kot je pojasnil, zadnji predlog interventnega zakona prinaša nekoliko manjše obremenitve samostojnih podjetnikov, predvsem tistih z najnižjimi prihodki.

Manjši dvig prispevkov za s.p.-je

Prispevki za zdravstvo za samostojne podjetnike se bodo glede na "popravljeni" predlog interventnih ukrepov dvignili precej manj, kot je predvideval prvotni predlog, poroča Dnevnik. Poleg tega so iz dviga prispevkov izvzeli kmete.

Prispevki samostojnih podjetnikov se tako ne bodo dvignili z najmanj 115 evrov na 172 evrov na mesec (13,45 odstotka od 1,5 minimalne plače), kar je predvideval prvotni predlog, ampak se bodo pri prispevkih za zdravstveno zavarovanje upoštevale takšne osnove kot pri pokojninskem zavarovanju (60 odstotkov povprečne plače).

Vlada prvotno med ukrepi predlaga, da bi v zdravstveno blagajno plačevali poleg zaposlenih, ki mesečno v povprečju v zdravstveno blagajno prispevajo 200 evrov, tudi tisti, ki prejemajo avtorske honorarje. Več naj bi tako plačevali tudi samostojni podjetniki, tisti s popoldansko obrtjo in samozavarovani. Omenja še prispevke od najemnin, dividend in sejnin.

Ker je predlog še vedno na ravni koalicijskega usklajevanja, ga na ministrstvu za zdravje ne nameravajo komentirati, dokler ne bo usklajen. Je pa predlog sprožil precej nezadovoljstva med obrtniki. Na Obrtni zbornici Slovenije opozarjajo, da bodo višji prispevki najbolj po žepu udarili samostojne podjetnike, samozaposlene in honorarne delavce, kar zagotovo ne bo pozitivno vplivalo na gospodarstvo.