Resnica ni lepa, ni sladka in ni okusna: uživamo v dobrinah, ki so jih za nas izdelali sodobni sužnji

Ste dan začeli z omamno dišečo skodelico kave? Mogoče ste pri zajtrku spili kozarec pomarančnega soka? Razmišljate, da bi si za kosilo privoščili riž? Po kosilu se ponavadi prileže nekaj sladkega, mogoče tablica čokolade? Seveda pred odhodom v službo še obvezen pogled v omaro in večno vprašanje: "Kaj naj danes oblečem?" Dneva pa si vsekakor ne znamo več predstavljati brez svojega pametnega telefona.

Kava, pomarančni sok, riž, čokolada, tekstil, tehnologija – to so le nekateri izdelki – naši mali luksuzi – ki so nam dostopni vedno in povsod, pogosto za smešno nizko ceno. Samo pomislite, kolikokrat vas je že premamila majica, ki stane le pet evrov. Pa ste jo kupili, čeprav je dejansko ne potrebujete, ampak zakaj pa ne, če je tako poceni. Ali ste se kdaj vprašali, kaj se skriva za tako nizko ceno? Vam je to postalo samoumevno?

Suženjstvo se pravzaprav ni nikoli končalo, le spremenilo je obliko

Vse do 12. junija, ko je svetovni dan boja proti otroškemu delu, se bomo trudili, da vam skozi serijo člankov predstavimo celotno pot, ki jo nek izdelek prepotuje, preden se znajde v vaši nakupovalni košarici. Ja, za vsemi zgoraj omenjeni izdelki (in številnimi drugimi) se skriva veliko več obrazov, kot je le tisti, ki nam dobrine prijazno pomaga pospraviti v nakupovalno vrečko.

V vseh teh panogah najdemo ljudi, ki so se znašli v t. i. suženjskih delovnih odnosih, nam pojasni Mateja Kraševec, vodja društva Humanitas, društva za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti. To so delavci in delavke iz ekonomsko depriviligiranih držav. Zavedati se namreč moramo, da je za večino izdelkov, ki jih danes uporabljamo in ki niso pridelani ali izdelani lokalno, moral nekdo plačati preostanek oziroma večji del cene, ki je mi zanje ne plačujemo, pripoveduje Kraševčeva.

Suženjstvo se pravzaprav ni nikoli končalo, temveč je samo spremenilo obliko. Kot pojasni, je po ocenah različnih organizacij po svetu okoli 29 miljonov ljudi ujetih v novodobne suženjske odnose, okoli 55 odstotkov je žensk in 26 odstotkov je otrok. Največ suženjskega dela najdemo v rudarstvu, gradbeništvu, ribištvu, kmetijstvu in tekstilni industriji. In preko izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan, je prepleteno tudi z nami, poudarja.

Z mizernimi plačami kupujemo poceni izdelke, ki so jih izdelali delavci za še bolj mizerno plačilo

Verjetno bo večina med vami na tej točki pomislila: "Saj ni treba, da se ozremo v tretji svet, v kolesje izkoriščanja so ujeti tudi naši delavci in delavke." Seveda, pritrdi Kraševčeva in doda, da nikakor ne moremo reči, da se izkoriščanje pri nas ne dogaja. Preverite, kakšno plačilo dobiva delavka oziroma delavec, ki dela v t. i. diskontni trgovini in kakšni so pogoji dela. Z mizernimi plačami lahko kupujemo poceni izdelke, za katerih pridelavo in izdelavo dobijo delavke in delavci še bolj mizerno plačilo, pojasnjuje. Pri tem pa uničujemo svoje zdravje in zdravje vseh tistih, ki so v ta proces vključeni, dodaja.

A zakaj je pomembno, da razmišljamo in opozarjamo na izkoriščanje v državah tretjega sveta? Kot boste lahko prebrali v intervjuju s predsednico društva Focus Živo Kavka Gobbo, z nakupovanjem izdelkov, ki niso bili izdelani po pravičnih standardih, spodbujamo in podpiramo sporne prakse drugod, kar se nam vrača v obliki izdelkov slabe kakovosti, v obliki izdelkov, ki so prepojeni s strupi in v obliki podnebnih sprememb, ki ne poznajo meja. 

V člankih se bomo tudi spraševali, kaj sploh pomeni pravični nakup in pravična trgovina? Kako prepoznamo te izdelke? V branje vam bomo ponudili nasvete, kako drugače kupovati. Kot pravi Kavka Gobbo, je trgovina sama po sebi normalna človeška praksa, vedno je obstajala in vedno bo in s tem ni prav nič narobe. Problem je v načinu današnje organizacije trgovinskih praks. Potrošništvo kot tako namreč spodbuja množično nakupovanje. Kupujemo več in več za vsako ceno in mislimo, da bomo tako bolj srečni. Živimo v iluziji, da bo država in naše življenje zacvetelo, če bomo le dovolj trošili in kupovali, rastli v neskončnost. Imamo pa samo en planet, ki ne prenese neomejene rasti, pojasnjuje.

Pravično za vse?

In iskali bomo odgovore, ali lahko nakupovalna veriga postane pravična za vse? Kot boste lahko prebrali, preprostih odgovorov in rešitev ni. Čeprav je naš način nakupovanja problematičen, pa ne moremo vse odgovornosti prevaliti na potrošnika, je prepričana ena od naših sogovornic, fotografinja Meta Krese, ki se je pred kratkim vrnila iz Bangladeša. Rešitve je treba iskati na sistemski ravni, skleniti drugačne trgovinske sporazume.

A svoj kamenček v mozaik sprememb lahko prispevamo tudi potrošniki, poudarja Kavka Gobbo. Ker izdelke tudi plačamo, imamo vso pravico zahtevati, da so neškodljivi za okolje, družbo in seveda za nas. Moč kapitala in korporacij je gromozanska in če se ne bomo sami premaknili, nas bodo povozili, opozarja. 

Na ogromno moč kapitala in kapitalistov opozarja tudi svetovni popotnik in fotograf Arne Hodalič. Le da je, kot boste lahko prebrali, njegov pogled na prihodnost nekoliko bolj pesimističen oziroma kot iskreno priznava, ne vidi rešitve. "Bomo ukinili kapitaliste, korupcijo," se sprašuje.

Ne moremo pogledati stran: uživamo v dobrinah, ki so jih za nas izdelali sodobni sužnji

Dejstvo je, da se velik delež izkoriščanja dogaja v državah tretjega sveta, kamor se je zaradi hlastanja po čim manjših stroških proizvodnje v zadnjih 10 letih preselilo nekaj največjih vej industrije. Dobički pa ostajajo v državah zahodnega sveta, v rokah multinacionalk, ki končne produkte postavljajo na trgovske police.

Po ocenah ameriškega ministrstva za delo iz leta 2014 je najmanj 136 različnih vrst izdelkov iz 74 držav narejenih kot produkt grobih kršitev človekovih in delavskih pravic. Mnogi med njimi se prodajajo tudi na slovenskih policah. In ravno zato ne moremo pogledati stran. Dejstvo je, da uživamo v dobrinah, ki so jih za nas izdelali sodobni sužnji. To so delavci in delavke in tudi otroci, ki so prikrajšani za pravično plačilo, ki so prisiljeni v prekomerno delo v slabih delovnih pogojih, izpostavljeni nevarnostim ali pa so jim kratene osnovne človekove pravice.

Slovenski potrošniki smo zelo raznoliki in imamo različne želje, potrebe in gonila za naše vedenje, nam pripoveduje predsednica društva Focus Kavka Gobbo. Nekaterih pač ne zanima ozadje stvari, ki jih kupujejo, nekateri se ne obremenjujejo, tudi če poznajo zgodbe v ozadju. Drugi kupujejo ekološke izdelke zaradi lastnega zdravja, tretji spet zaradi družbenega čuta ali čuta za odgovornost do prebivalcev sveta. Četrti pa se prilagajajo situacijam.

In z rubriko, ki je pred vami, želimo nagovoriti vse skupine. S članki, intervjuji in pogovori z zanimivimi sogovorniki vas želimo vzpodbuditi k razmišljanju o nakupih in občutenju soodvisnosti sveta, v katerem živimo.

Seveda je iluzorno pričakovati, da bomo z enim samim drugačnim nakupom ali rubriko kaj drastično spremenili, a pomembno je, da o teh temah govorimo, pomembno je, da postanemo odgovorni in zahtevni potrošniki, pomembno je, da razmišljamo o svetu, v katerem živimo, saj le na ta način lahko dosežemo premike. In ni zaman stari pregovor: "Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača." Naj bo le pogača pravično razdeljena in palača dostopna čim širšemu številu ljudi.