FOTO: Že od marca 1946 dalje je število rojstev hitro naraščalo

Ko so ljudje dojeli, da je vojne res konec, je zavladalo nepopisno veselje in optimizem. Številne družine, ki so bile med vojno ločene, so se znova srečale. Boji, taborišča, prisilno delo – po dolgih letih grozodejstev se je začel proces zdravljenja in prebolevanja. Ljudje so se postavljali na noge, gradili svoje domove in državo. S tem pa je prišel tudi trenutek, ko se je marsikateri par odločil, da je končno prišel primeren čas za naraščaj.

Sredi leta 1945 je v Sloveniji živelo 1,4 milijona prebivalcev, kar je za 640.000 ljudi manj kot danes. Na statističnem uradu pravijo, da natančnih številk o prebivalstvu za tisti čas nimajo, ker je 2. svetovna vojna pretrgala zbiranje in objavljanje podatkov o prebivalstvu. Zato so podatki o prebivalcih in demografskih dogodkih za obdobje 1939–1950 le ocenjeni.

Prva leta vojne niso vplivala na rojstva

Število rojstev v prvih medvojnih letih ni bistveno upadlo, od leta 1941 do leta 1943 se je namreč rodilo približno 31.000 otrok letno (22 na 1.000 prebivalcev), kar je približno enako kot v letih pred vojno.

Kdaj se je rodilo najmanj otrok?

Najmanj otrok se je rodilo v zadnjem letu vojne, leta 1945, in sicer 20.000 (14 otrok na 1.000 prebivalcev), kaže statistika.

Tako malo otrok kot v letu 1945 se je pozneje rodilo v Sloveniji leta 1992 in približno toliko se jih na leto rodi tudi v zadnjih letih, še kažejo podatki, ki so jih objavili na statističnem uradu. Posledice nizkega števila rojstev v letu 1945 so v shematskem prikazu prebivalstva za leto 2015 – t. i. prebivalstveni piramidi – še danes vidne kot globoka udorina, in sicer pri starosti okoli 70 let.

Kdaj je število rojstev začelo naraščati?

Kmalu po koncu vojne, predvsem od marca 1946 dalje, pa je število rojstev hitro naraščalo in leta 1947 je spet preseglo 30.000. Takrat so se začele rojevati t. i. babyboom generacije, še dodajajo statistiki.

Največ otrok leta 1950

V obdobju, ki se je začelo s koncem druge svetovne vojne, se je v Sloveniji največ otrok rodilo leta 1950, in sicer 36.000. Izstopa tudi leto 1955, ko se je rodilo več kot 32.000 otrok.

"Strokovnjaki to razlagajo kot kompenzacijo (oz. prelaganje rojstev iz časa vojne v čas po vojni) in kot posledico spremenjenih socialnih in ekonomskih razmer," so zapisali na spletni strani Statističnega urada.

Za primerjavo

Najslikoviteje je "baby boom" v svoji državi opisal ameriški zgodovinar Landon Jones, ki je zapisal, da se je točno devet mesecev po koncu 2. svetovne vojne po državi razlegal jok novorojenčkov. Leta 1946 se je namreč v ZDA rodilo kar 3,4 milijona otrok, kar je za 20 odstotkov več kot 1945. Leta 1947 se je rodilo še 3,8 milijona otrok. Trend rasti se je nadaljeval.

Kako je bilo v Evropi? Prvi "baby boom" so na Finskem zabeležili že leta 1945, drugi pa je bil leta 1950. Na Švedskem, Danskem, Nizozemskem ter v Franciji in Veliki Britaniji se je začel leta 1946, Švedi in Danci so drugi val doživeli že v začetku petdesetih let, ostali pa v sedemdesetih letih. V Nemčiji, kjer so še dolga leta vladale negotove razmere, je statistika prvi porast rojstev zabeležila šele leta 1955, nato pa drugi val leta 1967.

Kako je bilo poskrbljeno za nosečnice in novorojenčke pred, med in po vojni?

Danes, ko lahko ženske izbirajo, kje in kako bodo rojevale, si je težko prestavljati, kako je bilo to organizirano v času vojne in po njenem zaključku. Veliko nosečnic je še vedno rojevalo doma – same ali pa v prisotnosti izkušenih žensk.

A Slovenci se lahko pohvalimo z zelo dobrim sistem porodništva, in sicer že veliko pred drugo svetovno vojno. Tudi med 2. svetovno vojno so zdravniki posebno pozornost namenjali nosečnicam in porodnicam ter otrokom.

Marsikoga tako preseneti podatek, da je bila v Kočevskem Rogu v sklopu partizanske bolnišnice urejena tudi porodnišnica z oddelkom za novorojenčke in dojenčke Spodnji Hrastnik. Vodila jo je Božena Grosman, v tej porodnišnici pa se je rodilo 54 novorojenčkov. Na oddelku so obravnavali porodnice, ki so imele težave, usoda žensk in novorojenčkov pa bi bila brez pomoči vrhunskih zdravnikov, ki so tam delovali, izredno negotova. Tam so bile tudi tiste, ki so bile na črnih seznamih okupatorja in domačih izdajalcev.

Da so v porodnišnici Spodnji Hrastnik res delovali na vrhunski ravni, priča tudi zapis majorja z Nove Zelandije Rogersa Lindsaya v knjigi Gverilski zdravnik. Lindsay je bil navdušen nad opremljenostjo bolnišnice, laboratorijem, kirurškim oddelkom in porodnišnico. "V tej pokrajini, ki je bila popolnoma obkoljena od nemških divizij, sem naletel na vzorno porodnišnico. Na soncu je ležalo v zibelkah, zgrajenih z gozdnimi sredstvi, sedem dojenčkov. Vsi so bili pokriti z odejami, ki so bile sijajno okrašene, kot da so prispele naravnost z Bond Streeta," je zapisal in nadaljeval, da je bil pri vsaki zibelki list z navedbami o otrokovi teži, količini zaužitih obrokov mleka in o zdravstvenem stanju matere ter z drugimi, zelo natančnimi podatki. 

Odlično so delovali tudi v ljubljanski porodnišnici. Med vojno so se sicer skoraj vsi zaposleni na ljubljanski kliniki za ženske pridružili Osvobodilni fronti (OF). "Tako je postala bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani eden izmed stebrov OF in važna baza partizanske zdravstvene službe. V tej stavbi se je zbiral in predeloval sanitetni material za partizanske enote in bolnišnice. Hkrati pa je bila med vojno ta hiša številnim aktivistkam in partizankam varno zavetje pred okupatorjem," je zapisala Anica Gradišek v članku objavljenem v Obzorniku zdravstvene nege.

Skrb za nosečnice in porodnice se je nadaljevala tudi po vojni. Pavel Lunaček, ki se je vrnil iz partizanov in je bil eden izmed odgovornih za organizacijo skritih partizanskih bolnišnic, je prevzel vodenje ljubljanske klinike za ženske bolezni in porodništvo. Lunaček velja za pionirja sodobnega porodništva in ginekologije. Skrb za nosečnice, porodnice in novorojenčke je iz trenutka v trenutek napredovala. Strokovnjaki pravijo, da je Lunaček v obdobju desetih let po koncu vojne zgradil sistem porodništva in ginekologije do nivoja, ki je bil primerljiv z drugimi evropskimi državami. Vse več žensk se je odločalo, da rodi v porodnišnici.

Lunaček je bil tudi pobudnik, da po Sloveniji ustanavljajo posvetovalnice za nosečnice, ginekološke dispanzerje in materinske domove. Ti so začeli pospešeno rasti nemudoma po koncu vojne.

Slovenski zdravstveni sistem ter sistem porodništva in ginekologije je bil priljubljen tudi med drugimi bratskimi narodi, slovenski zdravniki pa so bili na ravni evropskih. Umrljivost novorojenčkov in porodnic se je že nekaj let po koncu 2. svetovne vojne zmanjšala na minimum. Za to imajo zaslugo tudi gverilske izkušnje slovenskih zdravnikov, katere so nato prenesli na naslednje rodove svojih učencev.