Proruski uporniki niso odložili orožja, Turčinov podpisal odlok o 'protiteroristični operaciji'

Po izteku ultimata proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine je začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov danes podpisal odlok, s katerim je ukazal posebno operacijo na vzhodu Ukrajine, so sporočili iz njegovega urada. Pred tem je ZN prosil za podporo tej operaciji.

Podrobnosti odloka niso znane, v uradu predsednika pa so dodali, da je predsednik s tem uveljavil nedeljsko odločitev varnostnega in obrambnega sveta "o nujnih ukrepih za preseganje ozemeljskih groženj in ohranitev ozemeljske celovitosti Ukrajine".

Šlo naj bi za ukaz o začetku obsežne protiteroristične operacije, katere cilj je vrnitev nadzora nad strateškimi poslopji, ki so jih v minulih dneh zavzeli proruski demonstranti in oboroženci v več mestih na vzhodu Ukrajine. Sprožitev te operacije je v nedeljo napovedal Turčinov.

Ob tem je proruskim separatistom postavil ultimat do danes do 9. ure po lokalnem času, da odložijo orožje in izpraznijo zavzeta poslopja, vendar tega niso storili, tako da še vedno zasedajo poslopja lokalnih oblasti in varnostnih sil v več mestih.

Turčinov se je pred tem danes po telefonu pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom in ga prosil za podporo ZN njihovi protiteroristični operaciji na vzhodu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pozdravili bi vašo pomoč pri izvedbi skupne protiteroristične operacije na vzhodu," je dejal Banu, so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Taka skupna operacija bi po njegovih besedah omogočila, da bi "profesionalci in opazovalci" zagotovili, da so akcije zakonite.

Iz sporočila sicer ni jasno, kakšno vlogo bi imela misija ZN, v Kijevu pa tudi niso dejali, da so zaprosili za napotitev mirovnih sil.

Uporniki vztrajajo

Proruski separatisti so tekom današnjega dne nadaljevali z zavzetji vladnih poslopij v usklajenih napadih na gospodarsko šibkem vzhodu Ukrajine.

V rudarskem mestu Gorlovka si je okoli sto proruskih aktivistov s kamenjem in palicami izborilo vstop na sedež policije v tem mestu, ki leži 60 kilometrov severovzhodno od Donecka ob avtocesti proti Slavjansku, ki je pod nadzorom proruskih aktivistov. Na poslopje policije so izobesili zastavo "Ljudske republike Doneck". Zavzeli so tudi mestno upravo.

Separatisti, oboroženi s kalašnikovimi, so v mestu Slavjansk, kjer so v soboto zasedli policijsko postajo in urad varnostne službe SBU, danes zasedli še poslopje mestne uprave. Vodja tamkajšnjih separatistov Vjačeslav Ponomarjov je pred novinarji Rusijo in ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj jih zaščitijo in "ne dovolijo genocida ljudi v regiji Doneck". Po poročanju ruskih tiskovnih agencij naj bi zavzeli tudi tamkajšnje vojaško letališče.

V regiji Doneck, ki meji na Rusijo, proruski separatisti zasedajo vladna poslopja tudi v milijonski prestolnici Doneck, kjer že nekaj časa zasedajo sedež regionalne uprave. 7. aprila so razglasili neodvisno republiko Doneck. Že več kot teden dni v Lugansku zasedajo lokalni sedež varnostne službe SBU. V mestu Kramatorsk pa je skupina oboroženih moških v soboto zvečer zavzela sedež policije in občinske uprave.

Lavrov svari pred posredovanjem proti separatistom v Ukrajini

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Moskvi posvaril, da bo odločitev ukrajinskih oblasti o vojaškem posredovanju proti upornikom, ki zasedajo upravne stavbe na vzhodu Ukrajine, imela nevarne posledice. "Tisti, ki spodbujajo tovrstne akcije proti protestnikom, bi morali nositi odgovornost," je še poudaril.

Opozoril je, da se rusko govoreči prebivalci na jugu Ukrajine počutijo izdane od oblasti v Kijevu, ki so govorile o svobodi in enakopravnosti vseh Ukrajincev. "Niti s prstom niso mignili, da bi začeli dialog z jugovzhodom, dokler se ta ni uprl in poudaril, da takih razmer ne bo trpel," je še dejal.

Dodal je, da bi uporaba nasilja proti protestnikom resno ogrozila štiristransko srečanje o Ukrajini, napovedano za četrtek. Na srečanju v Ženevi naj bi sodelovale Rusija, Ukrajina, EU in ZDA.

Dejal je še, da Moskva želi od Washingtona pojasnila glede poročanja, da je direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Brennan konec tedna obiskal Kijev. "Za zdaj nismo dobili zadostnih pojasnil," je poudaril. Odstavljeni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je namreč za ruski časnik Russia Today dejal, da je Brennan med obiskom v Ukrajini "de facto" odobril uporabo orožja in tako sprožil prelivanje krvi.

Lavrov je zavrnil tudi očitke Zahoda, da Rusija spodbuja nasilje v Ukrajini. Kot je poudaril, "tam ni nobenih agentov (ruske vojaške obveščevalne službe) GRU niti (ruske obveščevalne službe) FSB". "Ne vmešavamo se v notranje zadeve Ukrajine, to bi bilo v nasprotju z našimi interesi," je še dejal.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa naj bi z vzhoda Ukrajine, kjer so proruski protestniki zasedli upravne stavbe, prejemal številne prošnje za pomoč," je danes novinarjem dejal njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Peskov je še dejal, da Putin tamkajšnje dogajanje pa spremlja z "veliko zaskrbljenostjo".

 Ukrajini milijarda dolarjev ameriške pomoči

ZDA so danes Ukrajini odobrile milijardo dolarjev pomoči v obliki poroštev za posojila. Gre za del svežnja pomoči, namenjenega okrevanju ukrajinskega gospodarstva po političnih pretresih v tej državi.

"Ukrajinski narod je pokazal izjemen pogum, ko si je začrtal samostojno pot za svojo državo in zahteval vlado, ki bo resnično odražala voljo ljudi," je dejal ameriški finančni minister Jacor Lew ob podpisu dogovora o pomoči z ukrajinskim finančnim ministrom Oleksandrom Šlapakom v Washingtonu.

Zagotovil je, da ZDA podpirajo Ukrajino in terjajo odgovornost Rusije zaradi kršitev ukrajinske suverenosti in destabiliziranja regije.

Kot je poudaril Lew, bodo poroštva okrepila prizadevanja ukrajinske vlade za zagotovitev nujnih storitev v času izvajanja reform ter zaščitila najranljivejša gospodinjstva pred posledicami nujnih gospodarskih sprememb.

Lew je še pohvalil ukrajinskega ministra in njegovo ekipo za oblikovanje celovitega programa gospodarskih reform skupaj z Mednarodnim denarnim skladom.