Tjaša Fajdiga

Starost: 22 let
Kraj bivanja: Amsterdam
Življenjski moto: 
1. Življenje je cabaret! 
2. Napake štejejo, saj se iz njih učimo in rastemo!
3. Živi, rasti in ceni vse, s čimer si obkrožen! 
Zaposlitev: študentka 

Zakaj si se prijavila na Slovenija ima talent?
Vedno sem si želela nastopati na televiziji. Radovedna sem bila, kako zadeve na televiziji potekajo, od samega načrtovanja nastopa, priprav, snemanja, nastopanja v živo in seveda videti, kako mi je televizijski svet všeč. Eden od razlogov je bil tudi ta, da sem se želela soočiti s svojo tremo.

Zakaj tvoj talent izstopa? 
Pri spremljanju avdicijskih oddaj se mi je zdel prav vsak za polfinale izbran talent poseben in je izstopal na svoj način. V mojih očeh sta seveda petje in ples skupaj izjemno zanimiva in zabavna. Svet mjuzikla je tako razburljiv in poln presenečenj, prevzame te in odpelje v svojo zgodbo.

Kakšne so bile priprave na Slovenija ima talent?
Na svoje nastope se v večini pripravljam kar na enak način. Nič kaj pretirano posebnega. Jem, spim, telovadim, poslušam glasbo in se skušam obkrožati z ljudmi, dejavnostmi, ki me inspirirajo. Vsak dan delam svoje tehnične pevske vaje in pa seveda repertoar ponavljam, o njem razmljišljam ter skušam v že znanem vedno znova iskati svežino. Prizadevam si biti tudi športno aktivna, saj to pri petju veliko pripomore.

Kako bi se opisal/a s tremi besedami? 
Nasmejana, radovedna in organizirana. Mogoče tudi trmasta.

Kaj želiš sporočiti gledalcem? 
Vsaka ‘’zgodba’’ je zgodba zase, posebna in edinstvena, zato je na svetu toliko zanimivih. Želim si, da bi gledalcem tako bila všeč tudi moja! 

Imaš izkušnje z nastopanjem na velikem odru?
Pred nekaj leti sem nastopila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma in pa na enem od festivalov v Novem Sadu, v Srbiji. Obe izkušnji sta bili zelo zabavni, se pa s samega odra ne spomnim prav veliko. Med nastopom sem vedno v posebnem transu. Poleg tega so bile vame usmerjene tudi močne luči, tako da sem pred sabo videla le malo. Počutila sem se, kot da sem v dvorani sama in zato imela manj treme, kar je bilo dobro. Je pa pri meni trema vedno prisotna, ne glede na to ali je to manjši ali večji oder.

Imaš kakšno domačo žival? 
V Sloveniji imamo doma psa in mačko. Mački je ime Gospa Maca in je zelo razvajena. Na Nizozemskem jo pogrešam, sem na splošno velika ljubiteljica živali. V Amsterdamu je pri meni lansko leto teden dni počitnikoval zapuščen mačji mladiček (poimenovali smo ga Bethoveen), dokler mu s kolegi nismo našli stalnega doma.

Imaš amulet za srečo in kakšnega?
Nimam amuleta za srečo. Imam pa vedno enak ritual priprave na nastop. Popoldan pred dnevom samega nastopa, koncerta grem še zadnjič teč oziroma sem športno aktivna in se zvečer odpravim zgodaj spat. Zjutraj spim, dokler lahko, brez nastavljene budilke. Po zajtrku se odpravim na kratek sprehod in nato ogrejem svoj glas. Čez dan ne govorim preveč, popoldne pa še za 20 minut zaspim. 2 uri in pol pred začetkom koncerta se dobro vokalno ogrejem ter nato vedno pojem dober obrok ogljikovih hidratov. Nato sledi sproščanje in mentalna priprava na nastop.

Opiši svojo družino.
Svojo družino bi opisala kot precej preprosto. Starša sta redno zaposlena in precej delavna človeka. Imam dve starejši sestri, obe glasbenici. Ker najstarejša igra pikolo, srednja pa klavir, je bilo v naši hiši vedno izjemno živahno in glasno ... Zvok pikola?! Še sedaj me ušesa bolijo! Obe sestri sta že na svojem, zato ju poredko vidim. Sta tudi zelo zaposleni in izjemno delavni, tako da se težko usklajujemo. V Amsterdamu ju zelo pogrešam, se pa zato večkrat slišimo preko telefona. V našo družino spadata tudi zlati prinašalec Aš in pa tigrasta mačka Maca. Sta oba zelo pomembna družinska člana, sploh Maca ima priviligirano mesto. Je zelo razvajena in debela mačka! Sem tudi tetka malemu nečaku, ki je izjemno navihan in živahen mladi gospodič. Vsi člani naše družine so veliki perfekcionisti. Včasih je zato težko zadovoljiti njihova pričakovanja.

Najljubši kraj?
Moj najljubši kraj je menda kar hrib Plaz nad Vipavo. Hribe obožujem in po njih v Amsterdamu hrepenim. Ne samo Plaz, vsi vrhovi Nanosa imajo prekrasen razgled. Ko sem v Sloveniji se večkrat odpravim proti vrhu in od tam občudujem našo krasno Vipavsko dolino in si mislim, v kako lepi deželi živimo.

Kje si bila nazadnje na dopustu? Kako je bilo?
Moje zadnje počitnice so bile učno obarvane. S kolegom sva obiskala New York in tam raziskovala ulice in avenije mesta ter si v večernih urah ogledala tudi par šovov Broadwaya. New York je mesto s posebnim vzdušjem! Takoj bi obisk izvedla ponovno. S prijatelji iz Amsterdama smo poleti tudi za nekaj dni skupaj obiskali Slovenijo. Tudi ta teden dni mi je ostal v posebnem spominu. Rada sem v vlogi turističnega vodiča in organiziram plan počitnic.

Imaš tattoo? Piercing?
Nimam tattoojev. Mogoče nekega dne?

Zabaven dogodek v povezavi s tvojimi vajami ali nastopom, ki ga ne boš nikoli pozabila?
Pred nastopi vedno kompliciram. Zdi se mi, da mi nič ne gre, moj glas niti malo ne zveni dobro, in zato zagotovo kakšno skladbo prestavim za ton v nižjo tonaliteto, da se izognem kakršnimkoli morebitnim težavam v višjih legah. Pred zadnjim koncertom sem tako svojega pianista prosila, če lahko z zadnjo skladbo programa storiva enako. Moj pianist je pa prefrigan fant! Pozna moje muhe in ve, kako rada kompliricam  … Tako je skladbo na samem koncertu začel v originalni tonaliteti, sama pa sem se seveda mogla znajti in zadevo vseeno odpeti. Skladba je na koncu uspela in tako zdaj s tonalitetami skladb malce manj kompliciram … Samo malo manj.

Bi se rada prebil tudi na svetovni trg? Kdo je tvoj vzornik?
Čeprav imam tremo že pred majhnim številom ljudi, ki me posluša, bi si seveda širšega, svetovnega občinstva želela. Se mi pa na sami poti v širši svet zdi pomembno delati male in premišljene korake.

Moja velika vzornica ja Barbra Streisand. Njena človeškost je neizmerna! Je tako preprosta in se zna tako približati ljudem. Všeč mi je njen intervju, kjer govori, kako jo je bilo vedno strah nastopanja (čeprav se tega niti malo ne vidi!), kako ji je oder predstavljal nekaj groznega, strah, neprijetnost. Inspirira me na splošno celotno njeno delo. Albumi, filmi, režiranje, koliko različnih stvari je počela in kako dobro je vse to počela. Kljub vsemu direndaju pa ji je uspela ohraniti tudi svoje osebno življenje, ter svojo etiko, moralo! Vključuje se v politiko, dobrodelnost.

Rada si ogledam tudi kakšen posnetek nastopa Lize Minnelli ter Chite Rivere.

Slovenija ima talent dokazuje, da ima naša država veliko talentov. Kaj pa misliš, da je talent, ki je v Sloveniji še posebej izrazit?
Čeprav se sama v večini osredotočam na področje petja, v katerem sem najbolj aktivna, mislim, da so v Sloveniji izraziti raznoliki talenti. Ne samo na področju glasbe in plesa, ki sta gotovo pri vrhu, ampak tudi v svetu igre, modnega oblikovanja, slikarstva, pisanja. Imamo ogromno talentiranih in zelo ustvarjalnih ljudi.

Kako bi vnovčila zmago? 
Svoj talent si močno želim razvijati naprej in vsa sredstva ter moči investirati v svoje šolanje in nadaljno izobrazbo. Naučiti se želim kolikor le lahko, nekega dne pa to znanje seveda tudi deliti naprej, kot so ga drugi delili in ga še delijo z mano.

Si spremljala prejšnje sezone Slovenija ima talent?
Seveda! Posebej pomembna je bila zame 1. sezona šova. Ta je bila povod, da sem začela s svojimi urami petja. Po poslušanju nastopov Maje Keuc sem se pozanimala, kje je ure petja prejemala sama. Kontaktirala sem glasbeno šolo in tako se je začel šolski del moje pevske poti. 

Kdo je tvoje ciljno občinstvo?
V svoji publiki si želim ljudi, ki v poslušanju petja s kakšnih dodanim plesnim obratom uživajo, jim je na odru všeč videti šov in nekaj drame ter direndaja. Želim si publike, ki bi me sprejela, takšno kot sem in me videla kot preprosto punco.