Zdravniki se selijo na zahod

Migracije zdravstvenih delavcev so bile glavna tema letošnjega Evropskega zdravstvenega foruma Gastein, ki se zaključuje danes. Številni govorniki so opozorili predvsem na problem, ki ga odliv zdravstvenih delavcev povzroči v državah "izvoznicah" ter na vprašanje kvalitete "uvoženih" delavcev, s katerimi se morajo nato soočati države "uvoznice". 

Največji odliv zdravstvenih delavcev beležijo države nekdanjega vzhodnega bloka, najbolj privlačne ciljne države pa so po navedbah govorcev Velika Britanija, Švedska, Danska, Nemčija in Norveška. Nemčija je sicer posebnost v zahodni Evropi, saj ima že več let sama težave zaradi odliva zdravnikov, ki se nezadovoljni selijo v Skandinavijo. 

Glavni razlog za selitev so po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije predvsem slaba plača in neustrezni delovni pogoji oz. občutek nemoči, da bi lahko ustrezno poskrbeli za svoje paciente. 

Nekdanji litovski minister za zdravje Zilvinas Padaiga je tako navedel, da je država samo v zadnjih dveh letih zabeležila hud odliv zdravnikov, zobozdravnikov in diplomiranih medicinskih sester. Samo leta 2004 je za certifikat o svoji izobrazbi, torej potrdilo, s katerim se lahko zaposlijo v kateri drugi državi članici, zaprosilo 300 zdravnikov in 70 zobozdravnikov, je navedel. Večina jih je bila mlajših od 40 let, največ pa je bilo splošnih zdravnikov, ginekologov in pediatrov. 

Za rešitev tega problema so v zadnjem času posamezne bolnišnice v državi že začele z rekrutiranjem zdravnikov v tujini. Po njegovih besedah predvsem v Rusiji, Ukrajini, pa tudi v Uzbekistanu in Kirgizistanu. 

V Sloveniji manjši odliv

Slovenija je neto uvoznica zdravstvenih kadrov, iz Slovenije pa odhajajo predvsem tisti strokovnjaki, ki si želijo specifičnih delovnih pogojev za svoje delo, ki jih najdejo na drugih celinah. Sicer pa slovenski zdravniki ne izražajo kakih posebnih namenov za odhod v tujino, je pojasnil predstavnik slovenskega Inštituta za varovanje zdravja v Gasteinu Tit Albreht. 

Pomanjkanje zdravnikov Slovenija rešuje predvsem s povečevanjem števila vpisnih mest na ljubljanski Medicinski fakulteti, poleg tega je lani ustanovila še eno fakulteto v Mariboru, enkratno povečanje števila zdravnikov pa lahko pričakujemo tudi prihodnje leto z ukinitvijo sekundariata. Podobno - z ustanavljanjem novih visokih šol - rešuje Slovenija tudi pomanjkanje diplomiranih medicinskih sester, je še pojasnil.