Seznam davčnih dolžnikov: v istem košu goljufi in nedolžni?

Odštevamo dneve do objave seznama davčnih dolžnikov. Ob tem pa je vse več vprašanj, ali je ta objava sploh pravična. Nekateri se bodo namreč na tem seznamu znašli po tuji krivdi. Eden od podjetnikov nam je sporočil, da se mu je zgodil Vegrad in da bo na seznamu pristal prav zaradi njega.

V ponedeljek bo davčna uprava objavila seznam davčnih dolžnikov, katerih dolg je večji od 5.000 evrov in starejši od 90 dni. Zadnji podatki kažejo, da je v dolžniški skupini 4.476 pravnih oseb, ki državi dolgujejo 578.069.691 evrov, ter 11.441 fizičnih oseb, ki dolgujejo 350.949.226 evrov. Njihov skupni dolg torej znaša skoraj milijardo evrov. Vsakdo se bo seveda strinjal, da morajo državljani poravnati svoje obveznosti, milijarda v državni blagajni pa bi nam v današnjih težkih časih prišla še kako prav.

Resnični goljufi in dolžniki po tuji krivdi v istem košu?

Nekateri ob tem opozarjajo, da se bodo na seznamu znašli po tuji krivdi. Tako nam je eden izmed podjetnikov, ki je sodeloval s propadlim gradbenim podjetjem Vegradom in se bo zato tudi sam znašel na sramotilnem stebru, dejal, da bo država z objavo omenjenega seznama v isti koš stlačila resnične goljufe ter dolžnike, ki v to situacijo niso zabredli po lastni odločitvi oziroma krivdi. Še več – slednji od države celo morajo terjati svoj denar.

"25 let sem redno plačeval svoje obveznosti, nato pa se mi je zgodil Vegrad"

Pri tem nam je opisal svoj primer: sam ima iz stečaja propadlega Vegrada priznanih terjatev za kar 478.000 evrov. Pri tem razočarano ugotavlja, da tega denarja najverjetneje ne bo nikoli videl, saj v Vegradovi stečajni masi ni dovolj premoženja, da bi pokrilo vse dolgove. Da bo njegova usoda še bolj tragična in nepravična, pa kaže njegova naslednja izjava, ko pravi, da mu je država od tega zneska dolžna vrniti DDV, in sicer v višini kar 70.000 evrov. "Do tega pa bom upravičen po zaključku stečaja Vegrada. Ta bo najbrž čez 10 let, ker stečajniki nimajo roka in se jim nikamor ne mudi, saj si stroške pokrivajo iz stečajne mase," meni podjetnik, ki ogorčeno dodaja, da je svoje obveznosti do države redno plačeval 25 let, do trenutka, ko se mu je v življenju zgodil nesrečni Vegrad. Sam meni, da bi morala davčna uprava prikazati realno sliko, to pa bi storila tako, da bi objavila tudi seznam tistih, ki čakajo na povračilo DDV, ki jim ga dolguje država. Prepričan je, da bi bilo zanimivo primerjati dolg države do "davčnih dolžnikov" in obratno.

Durs smo prosili za komentar tega očitka. Njihovi predstavniki so za 24ur.com sporočili, da bi v zvezi z vračili DDV "zelo jasno poudarili, da se vračila izvajajo tekoče in brez zamud". Pojasnili so, da od 20. oktobra 2011 velja zakon, v skladu s katerim lahko davčni zavezanec (upnik) popravi (zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku. A treba je upoštevati, da to velja za priznane terjatve v postopkih prisilne poravnave in stečajnih postopkih, za katere je bil sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2011. To pomeni, da če je bil sklep o začetku stečajnega postopka nad določenim podjetjem izdan pred tem datumom, lahko davčni zavezanec obračunani DDV popravlja šele na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku. Zakon je torej jasen, Vegrad pa je šel v stečaj že pred tem datumom.

Absolutizem ali demokracija?

Plačevanje

Nekateri dolgujejo 5100 evrov, drugi 500.000. (Foto: Thinkstock)

GZS: Gre za skrajno radikalno rešitev

Lepih besed o seznamu nimajo niti na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer vlado pozivajo, da urgentno pripravi spremembo zakonodaje in s tem odpravi objavo seznama v obliki, kot je predvidena. Moti jih, da se bodo na seznamu znašle tudi osebe, za katere davčni postopek sploh še ni pravnomočno končan, in osebe, ki ne zmorejo plačati davčnega dolga zaradi objektivnih vzrokov, ker jim kupci za pošteno delo niso pošteno plačali. Pravijo, da je slovenski način objave seznama skrajno radikalna rešitev v primerjavi s prakso iz nekaterih drugih držav. Moti jih namreč, da se Slovenija zgleduje po bolgarskem delovanju davkarije, ne pa po avstrijskem, nemškem ali pa morda britanskem.

In če se vrnemo k seznamu davčnih dolžnikov. Informacijska pooblaščenka je že lani opozarjala na nekatera vprašanja, ki so se porajala ob odločitvi, da v Sloveniji objavimo seznam. Tokrat so nam iz njenega urada sporočili, da še vedno menijo, da glede na podatke iz sosednje Hrvaške, kjer so tovrsten seznam prav tako objavili v javnosti, ne pričakujejo velikega učinka javne objave na plačilo zaostalih davkov. Sicer pa se informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar še naprej ne strinja z glavnim argumentom, s katerim je predlagatelj tega ukrepa opravičeval javno objavo davčnih neplačnikov. Ta je namreč bil, da pravni red ne more varovati subjektov, ki ne ravnajo skladno z njim. Pirc Musarjeva je takrat poudarila, da ta isti pravni red določa, da posameznik ne izgubi svojih pravic zaradi domneve, da ni ravnal skladno s predpisi.

"Razmišljanje, da posameznik ne uživa več pravic, če domnevno ne izpolni nekaterih svojih obveznosti, je značilno za absolutizem, ne pa za demokratične oblike vladavine, kjer je za primere nespoštovanja obveznosti treba najti pravne vzvode. Slednjih je v predpisih dovolj," so nam sporočili iz omenjenega urada. Na podlagi teh stališč je pooblaščenka predlagala, da bi poleg osebnih podatkov neplačnikov objavili tudi podatke o aktivnostih davčnega organa, ki so bile namenjene plačilu davka oziroma ki so sledile ugotovitvi o nepredloženem obračunu. "Težko je namreč trditi, da so pravni vzvodi nezadostni in neučinkoviti, če ni podatkov o tem, kdaj, kateri in kolikokrat so bili uporabljeni," poudarjajo v uradu informacijske pooblaščenke, ob tem pa dodajajo, da se njihovo mnenje nanaša le na podatke o neplačnikih, ki so posamezniki in niso samostojni podjetniki ali gospodarske družbe.

Enkrat na spletu, vedno na spletu?

Pomembno je tudi trajanje objave oziroma učinkovito brisanje s seznama tistih, ki jih neplačilo davka ne bo več bremenilo, saj bodo svoje obveznosti poravnali. Informacijska pooblaščenka ugotavlja, da bo moral upravljavec seznama poskrbeti za to, da podatki na spletu ne bodo ostali za vselej.

Opozarja tudi, da ni razviden namen javne objave takšnega seznama, prav tako pa objava na enak način stigmatizira tistega, ki je na spodnji meji neplačanih davkov (npr. dolguje 5100 evrov), in tistega, ki ga bremeni bistveno višji znesek (npr. dolg v višini 500.000 evrov). Na seznamu namreč ne bo razvidna višina neplačanega davka.

Kaj je pomembnejše: kdo ne plačuje ali delovna uspešnost davkarije?

Še enkrat so poudarili svoje mnenje, da je za javnost pomembna informacija o aktivnosti pristojnih organov, ki so zadolženi za izterjavo visokega davčnega dolga, s katerim se spopadamo v Sloveniji. "Država te odgovornosti ne more in ne sme prevaliti na javnost, ki naj z neformalnimi, moralnimi pritiski na dolžnike vpliva na večjo davčno disciplino. Za delovanje države je namreč pomembno oboje; državljani, ki se zavedajo, da je treba plačati davke v rokih in višini, kot jo določajo predpisi, in državni organi, ki ob odklonih dosledno uporabijo dana pooblastila," so nam še sporočili iz urada informacijske pooblaščenke.

Durs izvaja tisto, kar je sprejeto z zakoni

denar

(Foto: Thinkstock)

In kako na očitke odgovarjajo na davčni upravi? Kaj pravijo na to, da bodo s seznamom stigmatizirali tudi dolžnike, ki se v tem položaju niso znašli po lastni krivdi? Na Dursu so za 24ur.com razložili, da so organ, ki izvaja veljavno zakonodajo. To velja tudi v primeru objave seznama, saj gre za ukrep, ki so ga sprejeli v DZ. "Namen zakonodajalca je, da se z javno objavo davčnih neplačnikov krepi davčna kultura, izboljša plačilna disciplina ter spodbudi k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti," so dodali na Dursu.

Odgovorili so tudi na naše vprašanje, kaj menijo o očitkih, da lahko seznam razumemo kot sankcijo. Jasno je, da organi lahko izrekajo sankcije le po končanem postopku, s katerim se nekomu dokaže krivda, pri tem pa se mu omogoči tudi ugovor. "Če govorimo o pravnomočnosti, pa sporočamo, da v primeru pritožbe zoper odmerjeno odločbo ta ne zadrži izvršitve. Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, kar pomeni, da mora zavezanec davek kljub vloženi pritožbi plačati. Če drugostopenjski organ zavezančevi pritožbi ugodi, se mu plačilo vrne, pripadajo pa mu tudi obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka," so zapisali v odgovoru.

Poudarili pa so, da imajo vsi davčni zavezanci pravico podati vlogo za odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti. "Morebiten odpis je možen samo za fizične osebe. Sicer za vložitev vloge ni predvidenega roka, kar pomeni, da lahko zavezanci podajo vlogo tudi po zapadlosti davčne obveznosti (ko so že davčni dolžniki). Vsekakor pa je bolje, da se vloga vloži takoj, ko nastane davčna obveznost, saj se v primeru odobritve vloge takšen zavezanec ne znajde med davčnimi dolžniki," so nam še sporočili z davčne uprave. Več o teh pravicah si lahko preberete TUKAJ.

Ker gre pri objavi seznama davčnih dolžnikov za izredno občutljivo zadevo, nas je zanimalo, ali so se pri pripravi seznama posvetovali tudi z informacijsko pooblaščenko. Z Dursa smo prejeli pritrdilen odgovor. Pravijo, da so po njenih navodilih oblikovali seznam, ki bo objavljen v formatu jpg. Ta onemogoča indeksiranje podatkov, sestavljen pa je iz več datotek, na katerih je objavljenih največ 50 dolžnikov. Poleg bo objavljeno tudi posebno opozorilo informacijske pooblaščenke, ki radovedneže opozarja, da z objavljenimi podatki na seznamu ni dovoljeno vzpostavljati novih zbirk osebnih podatkov, prav tako pa objavljenih podatkov tudi ni dovoljeno vnašati v že obstoječe zbirke osebnih podatkov.

Če boste kršili te predpise, pa morate vedeti: za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je za kršenje omenjenih predpisov zagrožena globa v znesku od 4.170 do 12.510 evrov, za njihovo odgovorno osebo je predpisana globa v znesku od 830 do 2.080 evrov, za posameznika pa globa v znesku od 200 do 830 evrov. Ob tem so naši sogovorniki še opozorili na sodbo vrhovnega sodišča, v kateri je navedeno, da je "pri tovrstnih prekrških toliko prekrškov, kolikor je oškodovancev" in da "vsak poseg v posameznikovo pravico do informacijske zasebnosti predstavlja samostojen prekršek". 

Počakajmo na maj

Na Dursu so nam razložili, da je še prezgodaj govoriti o morebitnih posledicah objave seznama, saj v preteklosti niso zbirali davčnih neplačnikov po kriterijih, ki bodo zdaj v veljavi – torej dolg nad 5000 evrov in starejši od 90 dni – da bi lahko že v tem trenutku delali neke primerjave. Prav tako so nam razložili, da težko odgovorijo na naše vprašanje, ali so nekateri zavezanci, ki so tik pred rokom poravnali svoje obveznosti, to storili le zaradi bojazni pred javno objavo. "Pravo primerjavo bo dal drugi seznam dolžnikov, ki bo objavljen do 10. maja. Takrat bomo imeli informacijo, ali sta se število dolžnikov in znesek dolga kaj spremenila," so še poudarili.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 173
 
carvo 13.04.2013 06:53:30
problem je tudi lahko nastal z ropom osnovnih sredstev podjetniku-posledično ne morem opravljati dejavnosti.sodišča pa meljejo že dve leti-torejkdo je potem kriv za davčni dolg.seveda država in dolgi sodni procesi.bo pa še ena tožba padla tokrat proti dursu
Več komentarjev