Sirski uporniki naj bi po poročanju človekoljubne organizacije Human Rights Watch s sedežem v New Yorku v vojaški ofenzivi avgusta usmrtili do 190 civilistov, več kot 200 civilistov pa naj bi zajeli za talce. Vse skupaj naj bi se zgodilo v bližini obalnega mesta Latakia. Kot še dodaja, ti izsledki nakazujejo, da so bili v ofenzivi storjeni zločini proti človečnosti.
Omenjena organizacija je sporočila, da so ti izsledki posledica preiskave, ki so jo njeni člani naredili na samem terenu. Pri tem naj bi opravili pogovore z več kot 35 ljudmi, med njimi pa so bili tudi preživeli civilisti in borci na obeh straneh konflikta v Siriji.
Ugotovili so, da so 4. avgusta uporniki zasedli položaje na obrobju Latakie in prevzeli nadzor nad več kot 10 vasmi, v katerih živijo alaviti, pripadniki verske ločine, v katero spada tudi predsednik Bašar al Asad. HRW predvideva, da so bili civilisti ubiti že prvi dan operacije.
"Priče so opisale, kako so opozicijske sile usmrtile prebivalce in streljale na civiliste – v nekaterih primerih naj bi ubili oziroma vsaj skušali usmrtiti kar celotne družine – ki so bili na svojih domovih neoboroženi ali pa so bežali pred napadi," so zapisali v 105 strani dolgem poročilu.
V ofenzivi je sodelovalo kar okoli 20 opozicijskih skupin, od tega naj bi jih bilo pet vpletenih v napade na civiliste. Med temi petimi pa ni glavne uporniške Osvobodilne sirske vojske.
HRW dodaja, da dve skupini – Islamska država Irak in Šam ter Džaja al muhadžirin val Ansar – še vedno zadržujeta talce, med njimi naj bi bila večina žensk in otrok.
Vladne sile so protinapad sprožile že naslednji dan, 18. avgusta pa so vnovič prevzele nadzor nad omenjenim območjem.
Kruto usmrčenih najmanj 67 ljudi
Dokazi, ki jih je zbrala omenjena organizacija, naj bi kazali, da je bilo najmanj 67 od 190 ljudi nezakonito usmrčenih. Rane, ki so jih strokovnjaki pregledali, naj bi nakazovale, da so "opozicijske sile namerno ali povsem na slepo pobili vse preostale priče," je zapisano v poročilu.
Ob tem HRW tudi ugotavlja, da islamistične uporniške skupine, med katerimi so tudi tuji borci, financirajo posamezniki v Kuvajtu in Zalivu. Združene narode so zato pozvali, naj uvedejo embargo za vse skupine, ki so obtožene vojnih zločinov.
Človekoljubne organizacije tudi sirski vojski v 31 mesecev trajajočem konfliktu pripisujejo poboje civilistov. Eden zadnjih takšnih napadov naj bi se zgodil 21. avgusta, ko so bili v bližini Damaska civilisti napadeni z bojnim plinom. Odgovornost za napad, v katerem je bilo ubitih na stotine ljudi, je Zahod pripisal vladnim silam.
Prav poročanje o tem napadu s plinom pa je privedlo do dogovora o kemični razorožitvi sirskih sil. Sirija je privolila v to, da se uniči njen arzenal kemičnega orožja, s tem pa je bil ustavljen vse bolj verjeten napad pod vodstvom ameriške vojske na Sirijo, ki ne bi vključeval kopenskih sil.
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je letos že pozvala Varnostni svet ZN, da Sirijo postavi pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Po njenih besedah bi to tako vladi kot opozicijski vojski poslalo jasen signal, da "bodo njihova dejanja imela tudi posledice". V več kot dveh letih in pol, odkar se je v Siriji začel oborožen upor, je bilo ubitih že več kot 100.000 ljudi.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.