Slovenija

Slovenski 15-letniki dobri v matematiki in naravoslovju, slabši v branju

Ljubljana, 03. 12. 2013 12.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V raziskavi PISA 2012 so preverjali znanje naravoslovne, bralne in matematične pismenosti 15-letnikov. PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj in partnericah.

Učenje
Učenje FOTO: Thinkstock
Z raziskavo PISA 2012 se zaključuje prvi krog podrobnega preverjanja naravoslovne,
bralne in matematične pismenosti 15-letnikov. Kot so sporočili s Pedagoškega inštituta, so rezultati v primerjavi z letom 2009 stabilni.

Program PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in državah partnericah, ki poteka že vse od leta 2000, v Sloveniji pa je bil prvič izveden leta 2006.

Leta 2012 je v raziskavi sodelovalo okoli 510.000 učenk in učencev iz 65 držav, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 28 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je sodelovalo 8.405 dijakinj in dijakov ter učenk in učencev.

Slovenski 15-letniki so pri matematični pismenosti v povprečju dosegli 501 točko, kar je enako kot leta 2009. Dosežek je pomembno višji od povprečja OECD – 494 točk.

Matematični dosežki so bili sicer najvišji v Šanghaju na Kitajskem, kjer so sodelujoči povprečno zbrali 613 točk, kar je 119 točk več od povprečja OECD ali tri dodatna leta šolanja. Podoben rezultat kot Slovenija so dosegle Avstrija, Avstralija, Irska, Danska, Nova Zelandija in Češka.

V Sloveniji temeljno raven matematične pismenosti, ki učenkam in učencem omogoča nadaljevanje učenja in s tem tudi uspešno delovanje v vsakdanjem življenju, dosega 80 odstotkov učenk in učencev. Razlik v rezultatu med spoloma pa ni bilo.

Pri bralni pismenosti so slovenski učenci dosegli 481 točk, kar je nižje od povprečja OECD – 496 točk. Podobne rezultate imajo tudi Portugalska, Izrael, Hrvaška, Švedska, Islandija, Litva, Grčija, Turčija in Rusija.

V Sloveniji 79 odstotkov učencev dosega temeljne bralne kompetence, v povprečju v OECD je teh učencev 82 odstotkov. So pa bile pri tem preverjanju uspešnejše slovenske učenke, ki so povprečno zbrale 510 točk, učenci pa 454 točk.

šola
šola FOTO: Thinkstock

Tudi v naravoslovni pismenosti so slovenski dosežki stabilni. V Sloveniji 87 odstotkov učenk in učencev dosega temeljne naravoslovne kompetence, povprečno v OECD pa 82 odstotkov.

Slovenski 15-letniki se sicer v primerjavi z vrstniki iz držav OECD v povprečju ocenjujejo kot manj pripadni šoli, predvsem fantje. Prav tako v manjši meri menijo, da jim bo vlaganje truda v šolsko delo v pomoč pri iskanju boljše zaposlitve v prihodnosti in vpisu na fakulteto.

Po drugi strani pa slovenski mladostniki v povprečju poročajo o malenkost bolj pozitivnih stališčih do šole kot institucije, ki jih je s ponujenim znanjem pripravila na odraslo življenje, poročajo pa tudi o večji vztrajnosti za učenje, večji odprtosti za reševanje problemsko zasnovanih situacij.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Trapček
03. 12. 2013 14.17
+4
dobri v matematiki, slabše v branju, odlični pri žlehnobi......
SDS_je_poden
03. 12. 2013 14.19
+5
Otroke v prvi vrsti vzgajajo starši, šola je šele na drugem mestu. So pač slika svojih staršev.
SDS_je_poden
03. 12. 2013 14.17
+1
No, naslednjič, ko se pljuva po dolgem in počez po JU, malo pomislite na šolnike in na dosežene rezultate. Ne moremo kar rezat vse povprek stroškov, poviševati normativov in pričakovati, da bodo visoki rezultati tu. S tem bo padel nivo znanja!
vzdev
03. 12. 2013 13.38
+6
Če nebi v osnovnih šolah nasploh pa v srednjih šolah silili v branje dolgočasnih romanov, bi mogoče več oseb bralo knjige. Tako pa že v srednji šoli dobiš odpor do knjige, ker moraš brati dolgočasne knjige kot so Romeo in Julija.
Andrew123
03. 12. 2013 13.18
+1
Pozdravljeni. Si lahko vzamete par minut časa in rešite to anketo? Namenjena je izključno v raziskovalne namene. Hvala za sodelovanje :) mojaanketa.si/anketa/410284011/1/
TheGrayMask
03. 12. 2013 13.14
-4
Branje pa pisanje se mi zdi ene 10-krat manj pomembno kot ostalo. Tukaj je zato, da se lahko sporazumevamo prav je, da obstajajo pravila ampak kako hitro nekdo bere in kdaj je pozabil neko vejico je neumnost...Važno, da zna brati in da ga jaz razumem drugo pa je balast.
torimoto
03. 12. 2013 12.51
+5
ful je smesno, da slovenija hvali rezultat. Nemcija pa cist boga ker ni tako dober kot bi lahko bil. Ce upostevamo da je Nemcije veliko pred Slovenijo
Mr.Somebody
03. 12. 2013 12.45
+11
No, nej zdej dragi strokovnjaki povejo, kaj je bol koristno? A to, da znaš dejansko brat in razumet kaj bereš al to, da znaš rešt en smotan integral/množico/limito in ostale bedarije, katerih nikoli več v življenju ne boš rabil vedeti kako reševati? Men se zdi, da je tuki odgovor povsem jasen.
markovrb
03. 12. 2013 13.05
+8
Se me strinjam popolnoma. Odvisno v kakšno področje te je zaneslo. Če si pek ni nuja ne integral in ne detajli slovnice. Če si zajadral vsaj malo v naravoslovje, so integrali hudičeva nuja!
skedenj
03. 12. 2013 13.07
+0
mislim, da bi živeli še v jamah, če nebi vedeli nič o naravoslovju, znali pa bi brezhibno brati! Matematiko, kot jo ti vidiš je res samo teorija, nekateri pa so to teorijo dobro uporabili, da so naredili stvari, kot so računalniki, prevozna sredstva, stavbe...
Matjaž Fireder
03. 12. 2013 12.44
+3
Bravo! Naravoslovcev je bistveno premalo, družboslovcev (teh, ki samo berejo) pa bistveno preveč.
Mr.Somebody
03. 12. 2013 12.46
+7
To ni res, pri nas znajo vsi samo govoriti, medtem ko jih zna brati zelo malo.