56-letni Jernej že 18 let postopoma okreva po kapi

Kar 4.500 Slovencev vsako leto doživi možgansko kap. Možgansko kap doživi tudi vse več mlajših ljudi, ki za seboj pušča hude posledice. Zdravniki imajo na voljo le štiri ure in pol po kapi, ki jo povzroči strdek, da lahko preprečijo najhujše. Zelo pomembna pa je tudi rehabilitacija.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Najbolj pomembno je, da smo pozorni na prve znake, ki so značilni za možgansko kap. Prej kot jih prepoznamo in hitreje kot poiščemo zdravniško pomoč, več možnosti imamo, da nas ne doletijo usodne posledice. ''Samo štiri ure in pol je časa od takrat, ko doživimo prve znake možganske kapi do takrat, ko pacient potrebuje zdravilo, ki še lahko prepreči najhujše oziroma trajne posledice. To je zelo malo časa,'' opozarja vodja enote za možgansko kap v celjski bolnišnici, specialistka nevrologije Iwona Ewa Kosi. ''Prej ko pacient dobi zdravilo, večje ima možnosti za okrevanje. Najbolje je seveda že v prvi uri po možganski kapi, tako je večja možnost, da bo njegov motorični izpad manjši kot pri bolniku, ki bo zdravilo dobil šele v četrti uri. Zato je pomembno, da se zavedamo, da vsaka minuta šteje,'' pravi dr. Kosijeva.

Premalo pozorni na prve znake

Iwona Ewa Kosi

(Foto: POP TV)

Včasih je najtežje prepoznati prav prve znake, ki nas opozarjajo na možgansko kap, pravi dr. Iwona Ewa Kosi: ''Pozorni moramo biti na motnje govora, oslabelost moči okončin (roke, noge) ali celo polovica telesa, oslabelost mimike obraza, obraznega živca, prav tako so pomembne motnje ravnotežja, če nas začne zanašati. To so resni znaki začetka možganske kapi. Zdravniki lahko zelo učinkovito pomagamo pri kapi, ki jo povzroči strdek, vendar je čas, ko je pomoč možna, res zelo kratek. Pacienti precej časa izgubijo predno pridejo po pomoč, nato je potrebno izpeljati še vso diagnostiko in laboratorijske preiskave, šele nato lahko ukrepamo z zdravili, tako da te štiri ure običajno minejo hitreje, kot bi si želeli.'' Starost je sicer še vedno največji dejavnik tveganja, vendar pa možganska kap prizadene tudi vse več mladih.

TeleKap – da bi imeli tudi bolniki iz oddaljenih krajev enake možnosti za zdravljenje

Ker je ravno čas najbolj usoden pri poškodbi možganov so se strokovnjaki nevrologije odločili, da bodo poskrbeli, da bodo imeli tudi ljudje iz oddaljenih krajev, ki potrebujejo več časa, da pridejo do bolnišnice, enake možnosti za nujno pomoč po možganski kapi. Zato je nastal projekt TeleKap. ''Gre za projekt, ki daje vsem ljudem isto možnost za dostop do nujne zdravniške oskrbe po kapi, ne glede na to, ali je nekdo doma iz Ljubljane in Maribora, ali pa iz oddaljene Koroške, kjer s prevozom do kliničnega centra izgubimo preveč časa. Zdaj pa lahko preko sodobnih povezav slike in vse potrebno iz bolnišnice na Koroškem pošljejo vaskularnemu nevrologu v UKC Ljubljana, ki se potem odloči za nadaljne postopke zdravljenja. Pomembno je, da na transportu bolnik ne izgubi ure in pol časa,'' pravi vodja enote za možgansko kap v Celju, kjer vsako leto obravnavajo od 550 do 600 takšnih bolnikov.

To je pomembna novost na tem področju, pravijo strokovnjaki, saj zdravniki obeh kliničnih centrov s pomočjo sodobne tehnologije lahko na daljavo pomagajo svojim kolegom v regionalnih bolnišnicah, da pravilno izpeljejo diagnostične postopke in zdravljenje. S tem bolnikom prihranijo dragoceni čas in jim rešijo življenje, predvsem pa omogočijo tudi večjo kakovost življenja, saj je prav od hitre strokovne oskrbe odvisno, kakšne posledice bo utrpel bolnik po kapi.

Tretjina ljudi umre, tretjino prizadene trajna invalidnost

Kar 4500 Slovencev vsako leto doživi možgansko kap. Tretjina jih umre, tretjino pa prizadene trajna invalidnost in so za vse življenje prikovani na invalidski voziček ali celo na posteljo. ''Samo pet dstotkov ljudi po možganski kapi nima funkcionalnega izpada. Zato je zelo pomemben multidisciplinaren pristop pri zdravljenju in rehabilitaciji. V enoti za možgansko kap v celjski bolnišnici poskrbimo, da je nevrološki izpad čim manjši, nato začnemo zgodaj z rehabilitacijo, kajti možgane lahko ponovno naučimo funkcij, ki so bile izgubljene. Zato jih stimuliramo tudi z delovno terapijo in logopedsko obravnavo,'' pravi dr. Kosijeva.

Rehabilitacija lahko dela čudeže

''Rehabilitacija po možganski kapi ni enostavna, kot tudi ni enostavna poškodba možganov. Lahko pa dela čudeže, če je bolnik dovolj motiviran za to. Pomembno vlogo pa imajo tudi svojci, ki sodelujejo pri tem. Prav oni so največkrat izjemna podpora bolnikom, saj jih spodbujajo , jim dajejo občutek pomembnosti in jih motivirajo pri želji, da bi spet normalno funkcionirali in se čimprej vrnili v svoje domače okolje in počeli, kar so nekoč,'' pravi delovna terapevtka v Termah Dobrna Leja Košir, kjer imajo v okviru rehabilitacije po kapi tudi posebna izobraževanja za svojce, da jim predstavijo, kako pomembna je njihova vloga v tem procesu, ki lahko traja tudi več let. Pri rehabilitaciji pa sodeluje cela skupina strokovnjakov – specialist nevrologije, fiziater, delovni terapevt, fizioterapevt, po potrebi tudi klinična logopedinja in psiholog. Vsak doda svoj del k uspešni rehabilitaciji.

Jernej Sluga: pred 18 leti sem se drugič rodil

Jernej Sluga

18 let po možganski kapi lahko Jernej Sluga tudi pleše. (Foto: osebni arhiv)

56- letni Jernej Sluga iz Ljubljane je možgansko kap doživel pred 18 leti, po hokeju s prijatelji, njegova rehabilitacija pa traja še danes, saj še vedno vsak teden obiskuje fizioterapijo. ''En mesec sem takrat preživel na Nevrološki kliniki, nič nisem govoril, potem sem šel v Sočo, na invalidskem vozičku sem bil dober mesec, kasneje sem si pomagal samo še z berglami in palico, po nekaj mesecih sem pa tudi to nehal uporabljati. Največ težav je bilo pa seveda z govorom. Tri mesece nisem mogel govoriti, nato skoraj dve leti zelo malo, potem je šlo pa vedno bolje,'' pravi Jernej Sluga, ki rad poudari, da se je pred 18 leti drugič rodil. Bilo je hudo, a je bil vztrajen in ni nikoli obupal. Tudi jokal ni. ''Samo enkrat v življenju sem jokal, pa še to ne zaradi sebe. Imam tri otroke, dve hčerki in ena si je pred leti pobrila svoje lepe lase. In takrat sem pa res jokal, saj mi je bilo izredno hudo. Bolj me je prizadelo to, da se je postrigla moja hči kot pa vsa moja nemoč po kapi.'' pove Sluga, ki je sicer velik borec. Znova se je naučil govoriti, sam hodi, spet smuča in celo vozi avto. Največ težav mu povzroča desna roka, ker ga ne uboga in si z njo ne more pomagati, zato zdaj v glavnem vse počne z levo roko. In se ne pritožuje!

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 1
PIKAPOLONICA1994 26.03.2016 12:39:20
Naj okreva čimprej......, žalostno, da to vedno prizadane nič krive, poleg toliko lopovov, ki jih kar mrgoli po državi....
Več komentarjev