Akutne okužbe dihal so v porastu, čakalnice pokajo po šivih

Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in drugih respiratornih virusov že odraža v višji incidenci akutnih okužb dihal oziroma v povečanem obisku v ambulantah osnovnega zdravstva. Približno pri desetini testiranih, ki so imeli okužbo zgornjih dihal, je bil potrjen RSV.

"Med drugimi povzročitelji akutnih obolenj dihal je visok delež rinovirusov. Več je tudi virusov parainfluence. Kot povzročitelji okužb dihal se stalno pojavljajo tudi enterovirusi in adenovirusi," pojasnjuje Maja Sočan z NIJZ in dodaja, da v zadnjih tednih še niso zaznali primera gripe. Kot dodajajo, v evropskih državah še ne poročajo o izraziti rasti incidence gripi podobne bolezni, poročajo pa o posameznih primerih gripe. "Delež vzorcev pozitivnih na influenco je približno dva odstotka, nizek delež pa pomeni, da se sezona gripe tudi v EU še ni začela."

Več bolnikov s t.i. atipično pljučnico

Poleg okužbe z virusom RSV, zadje čase beležijo nekaj več primerov okužbe z bakterijo mycoplasma pneumoniae (znana kot atipična pljučnica). Tatjana Lejko Zupanc, ki je namestnica predstojnika Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je dejala, da sicer beležijo običajno povečano število bolnikov (kot vedno v tem času), prav tako so sprejeli nekaj več bolnikov, ki imajo dokazano okužbo z bakterijo mycoplasma pneumoniae. Zaenkrat v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana niso sprejeli dodatnih priporočil ali navodil za bolnike in obiskovalce.

Kako prepoznati okužbo z RSV?

Okužba z RSV se odrazi kot prehladno obolenje z izcedkom iz nosu, nos je slabo prehoden, blagim kašljem in zmerno povišano temperaturo. Pri majhnih otrocih pa se lahko vnamejo drobne dihalne poti (bronhiolitis), kar povzroči kašelj, ki je lahko piskajoč, lahko pa se pojavi tudi dihalna stiska. Otrok z bronhiolitisom hitro in plitko diha, tudi utrip srca je hitrejši, joka in je razdražen. Otrok odklanja hrano in tekočino, zato pogosto nastopi dehidracija.

Okužba z RSV ogroža predvsem novorojenčke in dojenčke, stare od 3 do 6 mesecev. Ob pojavu temperature in prehladnih znakov, je potrebno otroka pozorno opazovati in ob pojavu hitrega, plitkega dihanja poiskati zdravniško pomoč. Pregled je potreben tudi, če otrok noče jesti in piti. Pri majhnih otrocih lahko hitro nastopi izsušitev, opozarjajo na NIJZ.

Okužbe z RSV so najnevarnejše za novorojenčke, dojenčke in majhne otroke ter starostnike. Težji potek se lahko pričakuje tudi pri bolnikih, ki prejemajo zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema, pri ljudeh, ki imajo kronične bolezni (srčni bolniki, bolniki s KOPB, bolniki s kronično ledvično odpovedjo, bolniki z revmatološkimi boleznimi, bolniki s sladkorno boleznijo ...), znano je tudi, da je potek gripe težji pri nosečnicah.

Pri večjih otrocih (nad 2 leti) in šolarjih je RSV po pravilu lahka bolezen - zgolj prehladno obolenje z malo vročine ali celo brez nje. Otrok gre lahko v vrtec ali šolo, ko nima več vročine in normalno je ter pije. Največ pri virusnih obolenjih lahko naredite sami s počitkom, uživanjem zadostne količine tekočine in s tem, da po potrebi vzamete zdravilo za znižanje povišane telesne temperature. Če vročina vztraja več kot tri dni, če se pojavijo težave z dihanjem (občutek, da nam zmanjkuje zraka, dihanje je hitro in plitvo) ali v primeru poslabšanja kronične bolezni, je v tem primeru morda dobro, da pokličete svojega zdravnika in se posvetujete z njim.