Pozitivnih učinkov je veliko, negativnih malo. A kljub temu so dvomljivci vse glasnejši

Cepljenje vsako leto reši od dva do tri milijone življenj. Ker smo skorajda izkoreninili otroško paralizo, danes hodi več kot osem milijon ljudi, ki sicer ne bi. Obenem zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih lahko preprečili, še vedno umre veliko otrok. Morebitni stranski učinki cepljenja pa so v primerjavi s posledicami bolezni naravnost zanemarljivi.

Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep.
NIJZ

Cepljenje rešuje življenja. To je dejstvo, podprto s številkami. "Cepljenje vsako leto reši od dva do tri milijone življenj, milijonom pa prihrani trpljenje zaradi bolezni in invalidnosti," so z enim od podatkov, ki govori v prid cepljenju, postregli na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).  

Prav tako prepričljiv je naslednji: "Zaradi naporov za izkoreninjenje otroške paralize danes lahko hodi več kot osem milijonov ljudi, ki bi bili sicer paralizirani oziroma invalidni, obolevnost za otroško paralizo pa se je zmanjšala za 99,8 odstotka."

Z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini (90–95 odstotkov) se vzpostavi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno.
NIJZ

Kljub temu cepljenje sproža dvome in odpor. In tudi zato bo od 24. do 30. aprila potekal evropski in svetovni teden cepljenja, s katerim želijo razbliniti strahove in spodbuditi ljudi, naj se odločajo za tovrstno zaščito. "Poleg otroških cepljenj priporočamo cepljenje tudi odraslim in starejšim, saj bodo na ta način v veliki meri zmanjšali možnost, da bi zboleli in s tem poslabšali svoje morebitne kronične bolezni. Odraslim in posebej starejšim tako priporočamo cepljenje proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu, pnevmomoknim okužbam in tetanusu, za vse potnika pa priporočamo cepljenja proti t. i. potovalnim boleznim," svetujejo na NIJZ.

Prednosti cepljenja

(Foto: NIJZ)

Vse več ljudi se zaveda nevarnosti klopov, a cepi se jih malo

Precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim je pri nas slabša kot v številnih drugih evropskih državah. Čeprav se Slovenija uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom, se redno cepi le okoli 7,5 odstotka prebivalcev. Ob tem pa oboleva vedno več starejših, pri katerih ima bolezen težji potek. 

Za gripo vsako leto zboli več kot 100.000 prebivalcev Slovenije

S cepljenjem vseh starostnih skupin lahko vsako leto preprečimo med dvema in tremi milijoni smrti zaradi davice, tetanusa, oslovskega kašlja, ošpic in rdečk.
NIJZ

Tudi precepljenost proti sezonski gripi je zelo nizka, med starejšimi od 65 let, ki jih bolezen najbolj ogroža, pa se delež cepljenih celo zmanjšuje. V lanski sezoni je znašal le 10,4 odstotka. "Tako smo daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi precepljenost starejših proti gripi znašala vsaj 75 odstotkov," so poudarili na NIJZ. "Po ocenah v Sloveniji vsako leto zboli za gripo več kot pet odstotkov prebivalstva, kar je več kot 100.000 prebivalcev Slovenije. Gripa je nevarna predvsem zaradi zapletov, ki najbolj ogrožajo starejše ljudi in kronične bolnike, saj lahko povzroči poslabšanje kronične bolezni ali celo smrt. Najučinkovitejša zaščita pa je cepljenje, saj s tem lahko preprečimo bolezen ali pa v precejšnji meri preprečimo težji potek bolezni," so dodali.

Gripa

Ni res, da je gripa nedolžna. Starejše, majhne otroke in kronične bolnike lahko tudi ubije. (Foto: iStock)

Pnevmokoki povzročajo okužbe dihal, najpogosteje pljučnico

V letu 2008 je za boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, še pred svojim petim rojstnim dnem umrlo približno 1,7 milijona otrok.
NIJZ

Uspešno in priporočljivo je tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, pravijo na NIJZ. Pnevmokok je bakterija, ki povzroča predvsem okužbe dihal in je eden najbolj pogostih povzročiteljev pljučnice, lahko pa povzroča tudi resne okužbe, kot so okužba krvi ali bakteriemija in vnetje možganov ali meningitis. Cepljenje nas pred tem obvaruje, česar pa se očitno ne zavedno dovolj. Precepljenih je le okoli 50 odstotkov otrok.

Tetanus: nekoč velika skrb, danes nič več

Tetanus, nekoč pogosta bolezen, je zaradi cepljenja postal redek. Pri nas cepljenje poteka že od leta 1951, rezultati pa so – tako NIJZ – zelo dobri, saj že vrsto let nismo zabeležili neonatalnega tetanusa. Zadnja leta pri nas obolevajo predvsem posamezne starejše necepljene osebe, ki so se okužile pri raznih kmečkih opravilih, pri delu na njivah in vrtovih, smo pa lani po dolgih letih zabeležili tudi primer tetanusa pri necepljenem otroku, so še sporočili.

Pred potovanjem in na poti poskrbite za zaščito svojega zdravja


Potovanje

Če se odpravljate v eksotične kraje, se je priporočljivo cepiti. (Foto: iStock)

Potniki naj pred potovanjem. Od nalezljivih bolezni so najpogostejše potovalna driska, sledijo okužbe zgornjih dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti, ter številne druge bolezni. Potnikom pred potovanjem zato svetujemo posvet v eni izmed ambulant za potovalno medicino, ki delujejo na vseh devetih območnih enotah NIJZ. Ambulanto je priporočljivo obiskati vsaj šest tednov pred potovanjem, še posebej v eksotične dežele. Na voljo so cepljenja proti naslednjim nalezljivih boleznim: hepatitisu A in hepatitisu B, japonskemu encephalitisu, klopnemu meningitisu, meningokoknemu meningitisu, otroški paralizi, rumeni mrzlici, steklini, tetanusu, trebušnemu tifusu in zaščita z zdravili proti malariji.   

Lahko se ustvari lažni vtis, da se nam ni treba več cepiti

"Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep," so na NIJZ navedli še enega od argumentov za cepljenje. "Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno," so pojasnili. Število obolelih zaradi nalezljivih bolezni se prav zaradi cepljenja zmanjšuje, to pa lahko ustvari lažni vtis, da je bolezen izkoreninjena in da smo varni, tudi če se ne zaščitimo. "Ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas več ne srečujemo, se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni več ne ogrožajo, vendar nas izkušnje učijo drugače," so poudarili na NIJZ.

Cepljenje

Cepiva kot vsa zdravila lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar noben od njih praviloma ni tako resen kakor bolezen, ki jo preprečujejo. Cepljenje (Foto: iStock)

Se še vedno sprašujete, zakaj je cepljenje pomembno? Na NIJZ so odgovore zbrali v petih točkah:

1. S cepljenjem rešujemo življenja
Cepljenje vsako leto reši med dva in tri milijone življenj po vsem svetu, milijonom pa prihrani trpljenje zaradi bolezni in doživljenjske invalidnosti.

2. Izbruhi bolezni ogrožajo ljudi in ekonomsko varnost
V zadnjih letih smo zaradi slabe precepljenosti v posameznih evropskih državah priča velikim izbruhom bolezni, še posebej ošpic.

3. Nalezljive bolezni še vedno ubijajo
Zaradi nalezljivih bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem, še vedno umre veliko otrok v Evropi in po vsem svetu.

4. Bolezni lahko zamejimo in izkoreninimo
Z ohranjanjem visoke precepljenosti prebivalstva število izbruhov bolezni začne upadati, sčasoma pa bi lahko nekatere nalezljive bolezni popolnoma izkoreninili.

5. Cepljenje je stroškovno učinkovito
Cepljenje preprečuje invalidnost in smrt za le delček stroškov, ki bi jih sicer potrebovali za zdravljenje posameznih nalezljivih bolezni in njihovih posledic.
 
10 mitov in resnic o cepljenju (vir: NIJZ)

1. MIT: Če dobro skrbiš za higieno, ne boš zbolel – zato cepljenje ni potrebno.
DEJSTVO: Dobra higiena, v katero spada pravilno in temeljito umivanje rok s toplo vodo, lahko pomaga preprečevati bolezni, kot je denimo kolera. Vendar se večina povzročiteljev širi ne glede na to, kako čisti smo.

2. MIT: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, je bila v resnici cepljena.
DEJSTVO: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, ni bila cepljena.

3. MIT: Cepiva imajo celo vrsto škodljivih in dolgoročnih neželenih učinkov, ki jih še ne poznamo. Zaradi njih lahko celo umremo.
DEJSTVO: Cepiva kot vsa zdravila lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar noben od njih praviloma ni tako resen kakor bolezen, ki jo preprečujejo. Večinoma gre za rdečino in bolečino na mestu vboda, glavobol ipd.

4. MIT: Zaradi kombinacije cepiv proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi lahko otrok umre.
DEJSTVO: Dokazov za povezavo med cepivi in nenadno smrtjo dojenčkov ni. Zato pa lahko dojenčkovo življenje ogrozijo bolezni, proti katerim cepimo s kombiniranim cepivom.

5. MIT: Ker je v Evropi večina bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, izkoreninjena, potreb po cepljenju ni.
DEJSTVO: Ker je v številnih evropskih državah cepljenih manj kot 95 % prebivalcev, se lahko bolezni spet pojavijo. Najbolj svež primer so izbruhi ošpic.

6. MIT: Otroške bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, so samo nesrečno naključje.
DEJSTVO: Otroške bolezni so resne in lahko povzročijo celo vrsto zapletov tako pri otrocih kot odraslih. Ti so lahko tudi zelo resni, celo smrt.

7. MIT: Cepljenje otroka z več kot enim cepivom naenkrat poveča tveganje za škodljive neželene učinke, ki lahko preobremenijo otrokov imunski sistem.
DEJSTVO: Otrokov imunski sistem se vsak dan sooča s stotinami tujkov in zlahka prenese več cepiv naenkrat. V primerjavi s snovmi, ki jim je otrok izpostavljen vsak dan ali pri prehladu, so količine teh aktivnih snovi naravnost neznatne.

8. MIT: Gripa je samo nadloga.
DEJSTVO: Gripa je resna bolezen, ki vsako leto po svetu ubije več sto tisoč ljudi. Še posebej ogroža majhne otroke, starejše ljudi šibkejšega zdravja in vse s pljučnimi ali srčno-žilnimi boleznimi. Nezaščiteni ljudje lahko virus tudi prenesejo na koga, ki spada v skupino z večjim tveganjem za težji potek bolezni – in lahko pri njem povzroči celo smrt.

9. MIT: Cepivo proti gripi ni učinkovito.
DEJSTVO: Cepivo proti gripi nudi 40- do 70-odstotno zaščito.

10. MIT: Bolje je dobiti zaščito s prebolelo boleznijo kakor s cepljenjem.
DEJSTVO: Cepiva imunskemu sistemu zagotovijo dovolj informacij, da se lahko bojuje proti povzročiteljem nalezljivih bolezni, ko pride v stik z njimi. Tako preprečimo resne zaplete bolezni, lahko celo smrt.


Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 53
 
kiboko 21.04.2017 21:14:25
Negativni učinki so neznani, ker se jih ne povezuje s cepljenjem. Zdravniki upoštevajo samo in izključno učinke, ki so takoj vidni. Če cepljenje povzroča okvare, ki se izkažejo kasneje, se to ne obravnava kot učinek cepljenja. Zato ni znano kakšni so negativni učinki.
Več komentarjev