Debelost v zadnjem času hitro narašča, in to ne samo v zahodnem razvitem svetu, ampak vse bolj tudi v deželah v razvoju in nerazvitem svetu. Po poročilu WHO je v Sloveniji 65 odstotkov čezmerno težkih in debelih, kar nas uvršča v sam vrh kritičnih držav v evropskem območju (7. mesto od 52) ter v prvo četrtino v svetovnem merilu. Po ocenah debelost kot vzrok smrti v svetovnem merilu že presega kajenje in podhranjenost.

Velik krivec sta slaba prehrana in slab življenjski slog

K debelosti največ prispevata pretiran vnos hrane in nezdrav življenjski slog. (Foto: Reuters)

Kar strokovnjake najbolj skrbi, je dejstvo, da te številke zelo hitro rastejo med otroki, saj je na svetu že 40 milijonov otrok, mlajših od pet let, s čezmerno telesno maso. K debelosti največ prispevata pretiran vnos hrane in življenjski slog, ni pa dvoma, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k razvoju debelosti kot drugi.

Odkrili gen za debelost – deptor

Velik uspeh na področju odkrivanja genskih osnov debelosti je nedavno uspel profesorju Simonu Horvatu iz Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu ter na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. Horvat zadnjih 15 let intenzivno preučuje genetsko osnovo vitkosti ali debelosti. Z dolgoletno selekcijo miši so iz istih prednikov selekcionirali skupini, ki so ali zelo vitke ali zelo debele. Lastnosti vitkih miši so se izkazale kot sanje za supermodele, vitke miši namreč dnevno pojedo celo več kalorij kot debele.

Z genomsko analizo je Horvat odkril gen deptor, ki se značilno različno izraža pri debelih kot pri vitkih miših. Za boj proti debelosti je pomembno, da so pokazali visoko povezavo med izražanjem gena deptor v maščobnem tkivu in debelostjo tudi pri človeški populaciji. Skupaj s sodelavci z univerze Massachusetts Institute of Technology (MIT) so pojasnili mehanizem delovanja tega gena in omenjeno odkritje nedavno objavili v vodilni reviji na področju raziskav metabolizma Cell Metabolism. In kar je najpomembneje, to odkritje odpira možnosti delovanja na dedno pogojeno debelost.

Simon Horvat (Foto: POP TV)

Še vedno lahko največ storimo s spremembo življenjskega sloga

Horvat je pojasnil, da večina do zdaj znanih genetskih varianc, ki vplivajo na debelost, običajno deluje preko signalizacije v možganih, ki nato uravnavajo apetit, porabo energije in podobno. Ravno zato je odkritje gena deptor "nekaj novega", saj njegove genetske razlike in povišano izražanje zgolj v maščobnem tkivu vplivajo na povečanje mase maščevja, ne da bi bil povečan tudi apetit.

Kljub temu Horvat poudarja, da po tem odkritju in uporabi gena v medicini takojšnjih čudežev ni pričakovati. Opozoril je, da ljudje še vedno lahko največ storijo s spremembo življenjskega sloga in prehrane, vendar pa ne gre izključiti možnosti razvoja zdravila za debelost, saj so izidi "utišanja" omenjenega gena v maščobnih celicah pokazali manj nalaganja maščob.