Po treh desetletjih rasti končno upada delež predebelih mladostnikov

Še pred časom smo opozarjali, da se naši mladini ne obeta svetla prihodnost, vsaj kar se tiče prehranskih navad. Veliko je namreč čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov, kar se pozna tudi v slabšem zdravstvenem stanju mladostnikov. Debelost v otroštvu in mladosti je namreč povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pri odraslih. Čezmerna telesna teža in debelost sta vzrok za približno 80 odstotkov vseh primerov sladkorne bolezni tipa II, 35 odstotkov vseh ishemičnih bolezni srca in 55 odstotkov vseh primerov povišanega krvnega tlaka med odraslimi, opozarjajo strokovnjaki.

Že skoraj vsak drugi mladostnik redno zajtrkuje

A se očitno stvari vendarle obračajo na bolje. Izsledki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki jo je že četrtič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), razkrivajo, da slovenski mladostniki, stari 11, 13 in 15 let, vse pogosteje redno zajtrkujejo in vse manj je tistih, ki prepogosto uživajo sladkane pijače. Zaznali so tudi, da se je prvič po letu 2010 zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov. Je pa zaskrbljujoče, da je zelenjava še vedno nepriljubljena in da malo več kot tretjina mladostnikov pije energijske pijače.

Raziskava HBSC, ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, sofinancira pa jo ministrstvo za zdravje, je pokazala, da vsak dan med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 odstotka mladostnikov, kar je več kot so ugotovili z raziskavo v letu 2002 (39,4 odstotka). "Še vedno pa mladostniki od vseh obrokov najpogosteje opuščajo prav zajtrk, kar lahko pojasnimo z dobro dostopnostjo do šolske malice, ki pa je v mnogih primerih prezgodnja ali preobilna. S starostjo mladostnikov opuščanje zajtrka narašča in je pogostejše med dekleti," ugotavlja Matej Gregorič z NIJZ in dodaja: "V Sloveniji imamo uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, v okviru katerega so učencem na voljo tudi do štirje obroki na dan, vendar se le malo otrok odloča za zajtrk v šoli. Poletje ali začetek novega šolskega leta sta lahko priložnost, da zajtrkovanje postane skupen družinski obrok in da to preide v trajno navado. V veliko podporo temu bo tudi jesenski dogodek v šolah in vrtcih, ki bo temeljil na oživitvi tradicionalnega slovenskega zajtrka."

Strokovnjaki namreč opozarjajo, da pogosti in manjši dnevni obroki hrane, še zlasti pa zajtrk, izboljšajo umske sposobnosti, povečajo občutek sitosti, zmanjšajo možnost prenajedanja, znižajo vsebnost maščob v krvi in ugodno vplivajo na krvni sladkor ter zmanjšajo verjetnost pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil v prehrani.

Pitje sladkanih pijač upada, a jih vsaj enkrat dnevno uživa približno četrtina mladostnikov

Več sladkih pijač zaužijejo fantje, pitje sladkanih pijač pa narašča tudi s starostjo, kaže raziskava. "Avtomati z nezdravo hrano in sladkanimi pijačami so bili sicer iz šolskih okoljih odpravljeni, a so te izdelki še vedno preveč dostopni mladostnikom in so pretirano oglaševana kategorija," opozarja Gregorič in zato tudi NIJZ v sodelovanju z drugimi strokovnjaki in ministrstvom za zdravje pripravlja smernice za oblikovanje pravil za zaščito otrok pred oglaševanjem živil, katerih pogosto uživanje ni primerno. Prav tako bo NIJZ v okviru slovenske mreže zdravih šol v prihodnjemu šolskemu letu večji poudarek namenil pitju vode in vsebinam prehrane nasploh.

Energijske pijače pije že skoraj vsak drugi 15-letnik

Prvič so v raziskavi HBSC pridobili tudi podatke o uživanju energijskih pijač pri mladostnikih v Sloveniji. Različno pogosto jih pije več kot tretjina (36,3 odstotka), pri čemer je delež fantov pomembno višji kot delež deklet. Pitje narašča s starostjo, saj v skupini 15-letnikov energijske pijače uživa že skoraj vsak drugi mladostnik. "Opažamo, da je oglaševanje energijskih pijač z zgodbami o uspehu na adrenalinskih športnih področjih, ciljano usmerjeno prav k mladostnikom. Ti pitju energijskih pijač pogosto pridružijo tudi druga tvegana vedenja (npr. alkohol, tobak), kar je zaskrbljujoče," opozarja Urška Blaznik z NIJZ.

Kofein je ena od najbolj pogosto zaužitih psihoaktivnih snovi (kava, pravi čaj, kakav, ledeni čaji, kole). Redno uživanje energijskih pijač, ki vsebujejo bistveno višje koncentracije kofeina, pri mladostnikih škodljivo vpliva tudi na kakovost in dolžino spanja, kar lahko vodi v večje težave s spanjem v odrasli dobi.

Zelenjava med mladostniki še vedno ni 'in'

Le pri mlajših mladostnikih, predvsem fantih, se povečuje redno uživanje sadja in zelenjave, kar je spodbudno, opozarjajo na NIJZ. Sicer pa malo več kot tretjina mladostnikov (39,4 odstotka) vsak dan uživa sadje, a le četrtina (26,9 odstotka) jih vsak dan uživa zelenjavo, pri čemer je tako uživanje sadja kot zelenjave pogostejše med dekleti. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada. "Na osnovi dobrih izkušenj pilotnega projekta Jabolko v šoli je Slovenija izhajala tudi pri uvedbi ukrepa EU Sheme šolskega sadja in zelenjave v šolskem letu 2009/2010. Glede na dobre izkušnje shem v tujini bi bilo dobro razširiti ukrep na vse slovenske šole, večji poudarek pa bi v prihodnje morali dati predvsem zelenjavi," svetuje Vida Fajdiga Turk z NIJZ.

Med čezmerno debelimi več fantov

V letu 2014 se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvrstilo 17,1 odstotka mladostnikov, v primerjavi s 14,1 odstotka v letu 2002. Delež čezmerno hranjenih in debelih je višji med fanti kot dekleti. Prvič po letu 2010 se je zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov (11- in 15-letnikov).

V Sloveniji že tri desetletja beležimo resen javnozdravstveni problem naraščajočega deleža čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov, zato zadnji podatki vlivajo nekoliko optimizma, pravijo na NIJZ. Neustrezna prehranjenost otrok in mladine se namreč odraža tudi na njihovi vse slabši gibalni učinkovitosti. Debelost v otroštvu in mladosti je namreč povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pri odraslih.

Po mnenju NIJZ je za pridobitev zdravih prehranskih navad mladostnikom treba zagotoviti enoten nivo znanja o zdravi prehrani ter mladostnike opremiti z veščinami za prepoznavanje zdravju koristnih izbir in jim pri tem dati možnost dostopa do zdravih izbir (npr. šolska prehrana,  različne sheme finančne pomoči).