Program rešuje življenja, a z njegovo širitvijo pošteno zamujamo

V pripravi je strateški načrt širjenja programa Dora, ki ga bo zdravstveni svet sprejel decembra oz. v začetku prihodnjega leta, je povedal strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana Janez Žgajnar. Na inštitutu, ki je nosilec projekta, trenutno že urejajo prostore za dva nova mamografa, to je aparata za slikanje dojk.

V prihodnjem letu bodo v Doro vključili že med 50.000 do 60.000 žensk oz. dve tretjini vseh žensk med 50. in 69. letom starosti. Na katera območja se bodo v prihodnjem letu še širili, na onkološkem inštitutu pred uradno potrditvijo programa na zdravstvenem svetu še ne želijo razkriti.

Širjenje presejanja pošteno zamuja, pred vrati nov koncept programa

Po dokumentu o programu Dora, ki je bil sprejet ob začetku delovanju programa leta 2007, bi morali presejanje po celi državi vzpostaviti že 2010. Do danes je vzpostavljenih več stacionarnih enot, inštitut pa ima tudi dve mobilni enoti. Z novim strateškim načrtom se spreminja koncept širitve programa. Po Žgajnarjevih napovedih je predvideno, da bodo namesto nakupa novih mobilnih enot vzpostavili stacionarne enote v tistih javnih zdravstvenih zavodih, kjer že imajo digitalne mamografe, ob tem pa mora ta zdravstveni zavod imeti v zaledju zadostno število žensk, primernih za slikanje.

Največji krivec, zakaj Dora za načrtovanim širjenjem zaostaja že več kot štiri leta, so po Žgajnarjevih besedah splošne razmere v državi. Postavitev oz. organizacija Dore znotraj onkološkega inštituta je bila po njegovem mnenju premalo definirana. Tako se je zapletalo, kje so pristojnosti inštituta pri postavitvi programa v drug javni zavod.

Drugi problem so bila po Žgajnarjevih besedah nesoglasja med inštitutom in ministrstvom za zdravje glede vprašanja, kdo je zadolžen za investicije v opremo. Leta 2008 se je začela kriza, denarja za vlaganja v novo opremo pa ni bilo.

Smrtnost za rakom dojke po državi se pomembno razlikuje (podatki za leto 2010)

Letno zamudimo zgodnjo diagnozo raka na prsih pri 300 ženskah

Od 1000 slikanih najdejo v okviru Dore osem rakov. Če bi v presejalni program vključili vse ženske med 50. in 69. letom in ob upoštevanju dejstva, da se na povabilo za slikanje odzove okoli 80 odstotkov vabljenih žensk, bi na leto odkrili 560 rakov. Trenutno je namreč v okviru Dore slikana tretjina žensk (okoli 30.000), najdejo pa jih 240.

Torej bi lahko na leto v okviru Dore našli več kot 300 rakov na dojki. V okviru Dore najdejo rake, ko so še majhni in so praktično ozdravljivi. Če se rak na dojki odkrije v poznejši fazi, ko so že razširjen, je zdravljenje bistveno bolj invazivno, možnost preživetja pa se manjša.

Je pa res, da imajo ginekologi na voljo tudi napotitev tistih žensk, kjer Dora še ne deluje, na oportunistična slikanja z mamografijo. Nekaj rakov na dojki od omenjenih 300 tako odkrijejo tudi v okviru priložnostnih mamografij.

Spremembe koncepta Dore sprožajo številne pomisleke, tudi o racionalnosti

Novi koncept širjenja programa Dora pa po besedah po Žgajnarja sproža številne zaplete pri organizaciji programa. "Takšna sprememba organizacije je bila sprejeta na željo politike," je povedal Žgajnar. Ni jasno, ali bodo zaposleni s svojim naborom kadra krožili po zdravstvenih ustanovah, ki bodo vključene v presejanje, ali bodo po teh zavodih imeli svoje zaposlene, ki bodo izvajali program. Vprašanje je tudi, kdo bo razporejal denar – ali onkološki inštitut, ki bi denar razporejal po programu, ali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bi ga razporejali neposredno izvajalcem.

Ob tem ima Žgajnar tudi pomisleke, ali je nov koncept programa s stacionarnimi enotami najbolj racionalen. "Če bi čez 10 let potegnil pod črto, kaj je bilo dražje – ne glede na to, kdo je financiral mamografe, – bi skoraj trdil, da bo ta sistem na koncu dražji, kot bi bil prvotni, ki je vključeval mobilne enote in bi ga izvajala ena ekipa," pravi.

Vprašanje je tudi, ali bo udeležba po novem konceptu enako visoka. "Izkušnje iz tujine kažejo, da se udeležba pri presejanju z uporabo mobilnih enot viša. Iz Kočevske reke se je drugače peljati v Ljubljano na slikanje dojk, kot pa če se pelješ v Kočevje," pravi Žgajnar.

Za Doro skupno 10 milijonov evrov letno

Zdravstvena zavarovalnica za program Dora ob 30-odstotni pregledanosti ciljne skupine, torej žensk med 50. in 69. letom starosti, nameni dobrih tri milijone evrov. Lani so porabili 3,3 milijona evrov. Ko bo Dora razširjena po vsej Sloveniji, bo ob nespremenjeni odzivnosti stala zdravstveno blagajno okoli 10 milijonov evrov na leto, pravi Žgajnar.

ZZZS namreč za eno mamografijo plača 100 evrov, cena pa vključuje tako kadre in amortizacijo kot tudi celotno diagnostiko, torej obravnavo bolnice do operacije. Poleg tega je letos za izvajalce, ki izvajajo mamografije mimo programa Dore, v blagajni ZZZS rezerviranih 1,6 milijona evrov.