Dva razloga, da se naše spanje in posledično tudi zdravje slabšata

Vse več ljudi ima težave s spanjem. Pomanjkanje spanca naj bi mejilo že na epidemijo, pravijo v ameriškem Centru za nadzor in preprečevanje bolezni. In to kljub vse večjemu zavedanju ljudi o pomenu spanca. A ni pomembno le, da spimo dovolj ur, pravijo raziskovalci, večja težava je, da ljudje še vedno zanemarjajo pomen teme v prostoru, kjer spijo.

Redno izmenjavanje svetlobe in teme namreč uravnava procese v našem telesu. Motnje tega naravnega ritma pa lahko povečajo tveganje za razvoj nekaterih bolezni, kot je denimo debelost, diabetes, pa tudi rak dojk.

Cirkadiani ritem človeka se je razvijal več kot tri milijarde let in je globoko zasidran v našem genskem zapisu. Ključno za normalno delovanje tega ritma pa je izmenjavanje dnevne svetlobe in teme.

Denimo, ponoči, med spanjem, telesna temperatura pade, naš metabolizem se upočasni, izločanje hormona melatonina pa naraste. Ko sonce vzide, začne raven melatonina upadati in počasi se zbudimo.

Kaj se dogaja z našim telesom v temi?

Nivo hormona leptina, ki pomaga nadzirati lakoto, se v temi zviša. Višji nivo tega hormona pomaga, da ne čutimo lakote, medtem ko nizek nivo leptina povzroča občutek lakote. To znanstveniki povezujejo z evolucijo, saj se je človek razvil brez prisotnosti umetnih luči in torej ni bilo priročno, da bi bili ponoči lačni, saj bi težko našli hrano.

Eksperimenti so pokazali, da če človeka med spanjem motimo ali prižgemo luči, to povzroči zmanjšanje hormona leptina v krvi, zaradi česar ljudje postanejo lačni sredi noči.

Motnje cirkadianega ritma torej vplivajo na številne telesne procese, torej tudi na presnovo, imunski sistem, obnavljanje celic in proizvodnjo hormonov. Umetna svetloba ponoči zmoti te procese, spremembe pa so povezane z razvojem sodobnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen, rak in depresija.

Različna svetloba ima različne učinke

Ni vsaka svetloba enako škodljiva. Sončna svetloba ima med drugim modre, močne kratke valovne dolžine, ki so pomembni predvsem zjutraj, ko moramo biti zbujeni. A če smo tej svetlobi izpostavljeni zvečer in ponoči ima to lahko slabe učinke na telo, saj mu daje občutek, da je še vedno dan. Takšna svetloba namreč zelo vpliva na znižanje melatonina ponoči.

Modri svetlobi pa smo izpostavljeni tudi preko denimo tabličnih računalnikov, mobilnikov in računalnikov, saj ti vsebujejo CFL luči, ki oddajajo prav takšno svetlobo. Če te naprave uporabljamo zvečer, lahko torej zmedemo naravni fiziološki proces, saj telo ne zazna, da je noč, ampak telesu pošilja signale budnosti. Zato težje zaspimo in imamo slabši spanec, hkrati pa se poveča tveganje za nekaterimi boleznimi.

Druge vrste svetlobe, denimo zatemnjene daljše valovne dolžine rumene in rdeče svetlobe pa imajo zelo majhen vpliv na občutek telesa o tem, kdaj je dan in kdaj noč. Takšno svetlobo oddajata denimo sveča ali kamin, celo stare žarnice imajo veliko teh telesu "prijaznejših" valovnih dolžin.

Elektrika je spremenila naš vzorec spanja

Pred pojavom elektrike so ljudje bili izpostavljeni popolni dnevni svetlobi in temnim nočem. Zato so tudi spali drugače, kot spimo danes. Tema je trajala okoli 12 ur in v tem času so ljudje spali od osem do devet ur, v temi pa so bili budni tri do štiri ure.

To se je spremenilo, ko so izumili električno razsvetljavo konec 19. stoletja. Od takrat je tudi ponoči vse bolj svetlo. Ulična razsvetljava je prižgana vso noč, vse več ljudi pa ves dan uporablja računalnike, tablice in pametne telefone in tako skozi oči pošilja signale v možgane, da še ni noč.

S tem motimo naravni fiziološki proces prehoda iz dneva v noč, opozarjajo znanstveniki. Danes je večina ljudi premalo izpostavljena naravni dnevni svetlobi, saj so zaprti v delovne prostore. Ponoči pa smo preveč izpostavljeni umetni svetlobi, kar slabo vpliva na naš cirkadiani ritem.

V spalnici naj bo čista tema

Znanstveniki zato svetujejo, da v izogib boleznim, ki se lahko pojavijo zaradi motenj naravnih cirkadianih procesov, upoštevamo naslednja navodila: Zjutraj naj nas zbudi močna, modra svetloba (najbolje kar sončna), ponoči pa poskrbimo, da smo izpostavljeni zgolj zatemnjeni svetlobi z daljšimi valovnimi dolžinami, ki jih oddajata rumena in rdeča svetloba (denimo, stare žarnice).

Predvsem pa je najbolj pomembno, da spimo v popolni temi in zakrijemo vse luči - tudi tiste majhne, ki jih oddajata televizija ali mobilnik.