'Tveganje za zdravje je odvisno od odmerka, ki smo mu izpostavljeni'

Ko je okoljevarstvena organizacija Greenpeace objavila poročilo o nevarnih kemikalijah v izdelkih in oblačilih za dejavnosti na prostem, je završalo. Kako nevarne so te kemikalije za naše zdravje? Kako naj se zaščitimo in ne kupimo izdelkov, ki bi nam lahko škodovali?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za 24ur.com dejali, da so per- in polifluorirane kemikalije skupina kemikalij, ki se uporabljajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja, in sicer kot sestavine ali intermediati površinsko aktivnih snovi (detergentov) in kemikalij za zaščito površin za različne industrijske namene in izdelke.

Nato so strokovnjaki ugotovili, da gre za zelo obstojne ter potencialno strupene in bioakumulativne spojine. Nekatere med njimi so našli v okolju, v rastlinah in živalih, v človeku in živilih, je razložila Viviana Golja iz inštituta. Dodala je, da se najbolj pogosto omenjata perfluorooktanojska (PFOA) in perfluorooktansulfonska (PFOS) kislini, ki sta tudi najbolj raziskani glede na strupenost za človeka in okolje.

"Za nekatere PFC-je, kot je na primer PFOS, obstaja EU predpis, ki določa njegovo največjo dovoljeno koncentracijo v tekstilu (1 µg/m2). Sprožen je postopek, da se enaka omejitev uvede tudi za PFOA. Gre za nevarni kemikaliji, škodljivi pri zaužitju in vdihavanju, pri dolgotrajni in ponavljajoči se izpostavljenosti škodljivi za organe (jetra), z možnim rakotvornim učinkom. Kemikaliji lahko škodujeta nerojenemu otroku," je razložila in dodala, da to ne pomeni, da so potrošniki tem kemikalijam izpostavljeni v taki meri, da izpostavljenost predstavlja tveganje za zdravje.

"Tveganje za zdravje je odvisno od odmerka, kateremu smo izpostavljeni. Če kot primer vzamemo oblačilo: v tem primeru gre za možen vnos kemikalije preko kože. Vnos pa je odvisen od mase oblačila, koncentracije v oblačilu, deleža izpostavljene gole kože, časa izpostavljenosti ter absorpcije kemikalije skozi kožo, saj se lahko količina, ki smo ji izpostavljeni, le delno absorbira. Pri nizkih koncentracijah in majhnemu deležu izpostavljene gole kože gre za nizke odmerke in lahko ocenimo, da je tveganje za zdravje ljudi nizko oziroma ga ni," je še pojasnila Viviana Golja.

Za pojasnila smo prosili tudi Urad RS za kemikalije. Na naša vprašanja je odgovarjal direktor urada Alojz Grabner.

Ali ste že imeli kakšne primere prijav zaradi izdelkov, ki vsebujejo kemikalije PFC? Kako bi lahko urad sploh v tem primeru ukrepal?

Ne. Večina PFC snovi (z izjemo PFOS) trenutno ni zakonsko urejenih, kar pomeni, da njihova uporaba z zakonskega vidika še ni omejena. Prijav izdelkov, ki bi vsebovali PFC, na Inšpekciji za kemikalije zato nismo prejeli.

V splošnem pa v vseh primerih, ko se v prometu najdejo izdelki, ki so neskladni z zakonskimi predpisi (bodisi preko prijav, mednarodne izmenjave informacij ali z lastnim inšpekcijskim nadzorom), inšpekcija za kemikalije take izdelke umakne iz prometa.

Nam lahko pomagate z nasveti, kako naj sploh prepoznamo potencialno nevarne izdelke?

Domnevam, da se vaše vprašanje nanaša na potencialne kemijske nevarnosti. Potencialno nevarne izdelke je, predvsem v primeru kemikalij, zelo težko prepoznati, saj kemikalij ni mogoče zaznavati "s prostim očesom", tudi vonj v večini primerov ni zanesljiv indikator, da gre dejansko za vsebnost nevarnih kemikalij.

Naši inšpektorji sicer obravnavajo posamezne prijave sumljivih izdelkov, ki nam jih pošiljajo kupci na podlagi različnih indikacij (vonj, dolgotrajno izpiranje barve, tu in tam tudi zaradi neposrednih zdravstvenih težav – reakcij na koži itd.), vendar po pregledu dejanskega stanja ni bilo mogoče ugotoviti nobenih nepravilnosti, vsaj z vidika zakonsko predpisanih zahtev in standardov.

Dodatno, sama prisotnost neke kemikalije, tudi če je sama po sebi nevarna, še ne pomeni, da je nevaren tudi izdelek, oz. da tak izdelek predstavlja tveganje za zdravje. Tveganje za zdravje  je rezultat kombinacije nevarne lastnosti IN izpostavljenosti nevarni kemikaliji.

Ali bi na seznam nevarnih izdelkov lahko uvrstil tudi izdelke, ki vsebujejo PFC?

Seznama "nevarnih izdelkov" nimamo, oz. ne obstaja. Obstajajo seznami kemikalij, ki jih v določenih izdelkih ni dovoljeno uporabljati. V primeru, da nevarne oz. neskladne izdelke odkrijemo, se preko evropskega sistema za hitro obveščanje (RAPEX) obveščajo vsi inšpekcijski organi v EU in lahko ukrepajo.

Ali ste v preteklosti že kdaj uvrstili izdelek, ki vsebuje PFC, na seznam nevarnih izdelkov?

Ne. V splošnem zgolj prisotnost neke kemikalije v izdelku še ne pomeni, da je izdelek že nevaren ali da predstavlja tveganje za zdravje.

Trenutno na Evropski agenciji za kemikalije poteka postopek za omejitev uporabe ene izmed PFC (PFOA).

Ste omenjena podjetja že kdaj obravnavali zaradi kršitev?  

Omenjena podjetja imajo sedeže (oz. odgovorne osebe) v drugih državah EU in jih inšpektorji v Sloveniji ne morejo obravnavati. Vse, kar lahko naredimo tukaj, je, da izdelke, za katere pa mora inšpektor predhodno tudi sam, po uradnem postopku, ugotoviti neskladnosti, umaknemo iz prometa v Sloveniji.