Kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije, vsak tretji je izpostavljen tobačnemu dimu

Za posledicami kajenja v Sloveniji vsak dan umre 10 ljudi

Uporaba tobačnih izdelkov vodi v bolezen in prezgodnjo smrt – v Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev.

"Noben legalno prodajani izdelek ne naredi toliko škode na svetu, kot so to tobačni izdelki. Vsako leto na svetu ubije šest milijonov ljudi in če ne bomo ukrepali, bo v 21. stoletju z njim povezanih kar milijarda smrti. Tobačna industrija iz nesreče drugih kuje ogromne dobičke, Za vsakega umrlega kadilca potrebuje vsaj enega novega, da lahko še naprej kopičijo dobiček na račun bolezni in smrti," je opozoril dr. Tomaž Čakš, nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za področje obvladovanje rabe tobaka.

Največ smrti zaradi kajenja povzročijo pljučni rak ter pljučna in srčno-žilna bolezen

"Umrljivost kadilcev je dva do trikrat večja od umrljivosti oseb, ki niso nikoli kadile. Pljučni rak, srčno-žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) povzročijo največ smrti, povezanih s kajenjem, a spisek s kajenjem povezanih bolezni se vedno znova podaljšuje," je opozorila dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.

V Sloveniji je večina prebivalcev nekadilcev. Tri četrtine odraslih prebivalcev ne kadi, kar potrjujejo tudi najnovejši podatki raziskave. "Podatki kažejo, da pri nas kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec. Delež kadilcev je višji med moškimi kot med ženskami. Višji je tudi med prebivalci z nižjim socialno-ekonomskim položajem, kar pomeni, da so te skupine nesorazmerno bolj obremenjene s posledicami kajenja za zdravje. Tobačnemu dimu je izpostavljena približno tretjina odraslih prebivalcev, okoli 6 odstotkov več kot 5 ur na dan," je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

Z novim zakonom bi radi obvarovali predvsem otroke in mladostnike

"Letos smo v Sloveniji sprejeli nov Zakon o omejevanju tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša številne nove ukrepe s ciljem zmanjšati uporabo in posledice uporabe tobaka in povezanih izdelkov. Najpomembnejša ciljna skupina novega zakona in ukrepov v njem so otroci, najstniki, mladi. Učinke novega zakona bomo spremljali z različnimi raziskavami, v različnih ciljnih skupinah, tudi med najstniki, ki v Sloveniji najpogosteje začnejo kaditi," so sporočili z NIJZ.

Pomemben poudarek pa je treba nameniti tudi aktivnostim in programom za opuščanje kajenja. "Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Klic na svetovalni telefon 080 27 77 je brezplačen. Telefonska številka pa po novem razširjenem urniku deluje vsak dan, tako med delovniki kot tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro in med 17. in 20. uro," je povedala mag. Tadeja Hočevar z NIJZ in dodala, da je telefonska številka objavljena tudi na embalaži tobačnih izdelkov.

Kajenje tudi ekološki problem

Kajenje ne škodi le pljučem, temveč je tudi grožnja globalnemu okolju, je v poročilu pred svetovnim dnevom brez tobaka še opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Kot pojasnujejo, gojenje in sušenje tobaka, proizvodnja cigaret in kajenje botrujejo krčenju gozdov in onesnaževanju zraka.

Po besedah pomočnika generalnega direktorja SZO Olega Čestnova je poročilo, ki so ga objavili dan pred svetovnim dnevom brez tobaka, del prizadevanj, da bi tobak prikazali tudi kot globalen problem. "Življenjski krog tobaka je od začetka do konca škodljiv postopek, ki onesnažuje," je izpostavil.

Na splošno je za gojenje tobaka potrebnih več gnojil in pesticidov kot za druge poljščine. Zaradi tobaka so glede na poročilo izkrčili tudi številne gozdove, in sicer ne le za nasade temveč tudi zaradi pridobivanja lesa za sušilnice tobačnih listov. Za proces sušenja tobaka po navedbah SZO po svetu vsako leto porabijo 11,4 tone lesa, kar je eno drevo za 300 cigaret.

Na Kitajskem, kjer pridelajo največ tobaka na svetu, krčenje gozdov zaradi te rastline predstavlja 18 odstotkov celotnega letnega krčenja gozdov.

SZO je opozorila tudi, da tovarne cigaret na leto proizvedejo pol milijona ton odpadkov, ki vsebujejo nikotin in kemikalije. Dodala je še, da se za proizvodnjo cigaret porabi izredno veliko vode.

Ljudje po podatkih organizacije vsako leto pokadijo več kot 6000 milijard cigaret, zaradi česar gre v zrak med tri in pet milijonov ton toplogrednih plinov, poleg tega pa še več tisoč ton kancerogenih spojin.