Vročina nikomur ne prizanaša: 17-letni belgijski fant naj bi v bovškem kampu doživel toplotni udar

Vročinski val ne popušča, v četrtek naj bi dosegel celo nov vrhunec. Vročina pa nikomur ne prizanaša. V šempetrski bolnišnici so potrdili, da so sprejeli skavta, ki je imel zdravstvene težave, po neuradnih informacijah 24UR se je komaj 17-letni belgijski skavt v enem od bovških kampov vso noč boril s toplotnim udarom, ta hip se še vedno zdravi v bolnišnici. Ni še jasno, ali je fant tudi bolehal za katero od kroničnih bolezni. Kolegi belgijskega skavta so povedali, da se fantu kolapsi večkrat dogajajo po športnih obremenitvah, očitno je tokrat svoje naredila še vročina.

Že včeraj pa smo poročali, da je so na Splošni nujni medicinski pomoči za 24UR potrdili, da je vročina že pred dnevi terjala tudi človeško življenje. Po neuradnih podatkih je šlo za kroničnega bolnika, ki je bil pregret in ga je bilo treba oživljati, a žal neuspešno.

S PU Celje pa so sporočili, da se je konec tedna v Braslovškem jezeru med nočnim kopanjem utopil 32-letni moški. Policija opozarja, da četudi je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh več kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe.

Zdravniki imajo veliko dela

Zaradi vročine imajo zdravniki veliko dela, zato se vam bo lahko zgodilo, da boste na pregled čakali dlje od običajnega. Obravnavajo namreč več ljudi, ki so izčrpani, prav tako ima veliko ljudi težave zaradi pikov insektov.

Iz UKC Ljubljana so nam sporočili, da zaenkrat beležijo zgolj povečan obisk bolnikov s kroničnimi boleznimi, prav tako opažajo poslabšanje zdravstvenega stanja pri kroničnih bolnikih v Splošni bolnišnici Murska Sobota.

Iz izolske bolnišnice so za 24ur.com sporočili, da povečanega obiska zaradi dehidracij ali težav, povezanih z zunanjo temperaturo, zaenkrat v internistični urgentni ambulanti ne zaznavajo.

Iz šempeterske bolnišnice so sporočili, da je število napotitev in sprejemov na internistične oddelke enako kot v istih mesecih v prejšnjih letih, prav tako tudi enake diagnoze. Nekoliko več je poškodb, ki so lahko vezane na višje zunanje temperature. Dodali so še, da na vseh oddelkih delujejo klimatizirane naprave, ki pa nažalost ne zadostujejo, zato so sprejeli še nekatere dodatne ukrepe, kot so prezračevanje prostorov v nočnem času. Bolnikom pa tudi dovolijo uporabo osebnih ventilatorjev. Poleg tega bolnike poskušajo razporediti enakomerno po sobah.

SB Celje: obravnavali več primerov dehidracije, vročinske izčrpanost in omotice

Zato pa so v Splošni bolnišnici Celje minuli konec tedna obravnavali nekaj več bolnikov z boleznimi, povezanimi z vročim vremenom. Predvsem so opažali povečano število ljudi, ki so prihajali zaradi dehidracije in s tem povezanimi prehodnimi izgubami zavesti in omoticami. Zabeležili so tudi posamezne primere bolnikov z vročinsko izčrpanostjo.

Na vprašanje, kako v bolnišnici skrbijo za ohladitev bolnikov in osebja, odgovarjajo, da imajo v bolnišnici dva načina ohlajevanja bolniških in delovnih prostorov v poletnih mesecih. "Vsi bolnišnični oddelki, ki se nahajajo v novejšem delu bolnišnice so klimatizirani, saj imamo v tem delu urejeno centralno prezračevanje in klimatizacijo vseh prostorov. V starem delu bolnišnice, kjer te centralne klimatizacije ni, pa smo v zadnjih letih vgradili okoli 300 tako imenovanih 'split' klimatskih naprav. Praviloma na oddelkih s temi klimami klimatiziramo hodnike in ne posameznih bolniških sob in na ta način posredno, ob odprtih vratih ohladimo tudi bolniške sob," pojasnjujejo v celjski bolnišnici in dodajajo, da ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran.

Oranžni alarm zaradi vročine in visokih koncentracij ozona

Agencija RS za okolje (Arso) je zaradi velike toplotne obremenitve za jugozahodno, jugovzhodno in osrednjo Slovenijo razglasila oranžno stopnjo vremenske ogroženosti. Temperature namreč marsikje že pred opoldnevom presežejo 30 stopinj Celzija, težave pa povzročajo tudi zelo visoke koncentracije ozona. 

Kot so zapisali na Arsu, danes in v naslednjih dneh pričakujejo visoke koncentracije ozona. Predvsem na Primorskem lahko presežejo opozorilno urno vrednost 180 μg/m3. Koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Na Arsu priporočajo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se izogibajo naporov v času trajanja previsoke koncentracije.

Napotki prebivalcem za ravnanje v vročini

Vročina lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.

Najbolj občutljive skupine prebivalstva so starejši in otroci, bolniki, osebe z nizkim socialno-ekonomskim statusom ter osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja. Pri tem imajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v mislih osebe, ki so izpostavljene onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje (bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo) ter delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest.

Ti so bolj izpostavljeni naslednjim težavam, ki jih povzroča vročina: kožnim izpuščajem, vročinskim krčem, vročinski izčrpanosti, omedlevici in vročinski kapi.

Vse to lahko preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. To pa pomeni, da zmanjšate izpostavljenost vročini, se umaknete v senco ali v hladnejše prostore, prav tako poskrbite, da ne boste še dodatno segrevali prostorov. Pomembno je, da omejite fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure, uživate bolj lahko hrano in v manjših obrokih, nosite oblačila, ki so lahka in zračna ter morda celo najpomembnejše - pijte zadostne količine tekočin, najbolje navadne vode.

Še nasvet glede uporabe klime

Na NIJZ opozarjajo tudi na pozornosti pri pravilni izbiri naprave, njeni namestitvi in vzdrževanju. Kot pravijo, se ne sme pretiravati s hlajenjem prostorov. Tako naj razlika v temperaturi med zunanjostjo in ohlajenim prostorom ne presega od pet do osem stopinj Celzija.

Če je treba prostor še bolj ohladiti, pred odhodom zmanjšajmo hlajenje, da se izognemo šoku za telo ob prehodu v toplejše okolje, svetujejo na NIJZ. Na primer, ko se približujemo cilju potovanja, deset minut prej zmanjšamo hlajenje.

Relativna vlažnost naj bi bila med 40 in 60 odstotkov. Klimatska naprava naj ne piha v ljudi, najbolje je, da ne občutijo neprijetnega gibanja zraka. Nekatere klimatske naprave zrak tudi čistijo in uravnavajo vlažnost zraka, kar prispeva k manjši obremenitvi in lažjemu uravnavanju toplote telesa.