Koliko beljakovin je dovolj in koliko preveč?

Ljubljana, 16. 12. 2017 07.31 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

P.R.

Ni skrivnost, da beljakovine igrajo izjemno pomembno vlogo v našem telesu. Poleg tega tudi ni skrivnost, da se beljakovinske potrebe razlikujejo od posameznika do posameznika in da športniki potrebujejo več beljakovin v primerjavi z nedejavnimi ljudmi, če želijo poskrbeti za ustrezno regeneracijo in napredek.

Toda ali je višji beljakovinski vnos za športnike resnično upravičen, ali je lahko celo nevaren za organizem?

METABOLIZEM BELJAKOVIN

Da si lahko odgovorimo na to vprašanje, moramo razumeti osnove beljakovinske presnove. Beljakovine so sprva razgrajene s strani encimov prebavnega trakta do svojih osnovnih delcev imenovanih aminokisline.

Tekom razgradnje beljakovin se kopiči stranski produkt amoniak, ki je toksičen za telo. Zaradi svoje strupenosti je amoniak hitro pretvorjen v manj toksično substanco ureo znotraj naših jeter. Nato pa je urea transportirana do ledvic, kjer poteka procesiranje sprva skozi predel ledvic, imenovan glomerulus in nato poteka odstranjevanje te snovi ven iz našega telesa.

Če zaužijemo preveč beljakovin, naj bi to premočno aktiviralo delovanje glomerulusa, kar naj bi posledično vodilo do ledvičnih okvar skozi čas.

Visoko-beljakovinske diete naj bi tudi presegle sposobnost naših jeter, da pretvarjajo odvečni dušik v sečnino, kar vodi do različnih zdravstvenih težav.

ZAKAJ BELJAKOVINE NISO ŠKODLJIVE?

Zelo visoki vnosi beljakovin, ki ustrezajo približno 5 g beljakovin/kg telesne teže/dan po vsej verjetnosti presegajo človeške sposobnosti pretvorbe odvečnega dušika v sečnino. (1)*

Morate pa razumeti, da je to izjemno visoka številka, ki ne pride v poštev niti v primeru vrhunskih športnikov. Za 100 kg moškega je to kar neverjetnih 500 g beljakovin. Ta oseba bi morala pojesti kar 2 kg piščančjih prsi, če bi želela doseči to številko.

Priporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje za beljakovinski vnos je zgolj 0,8 g beljakovin na kg telesne teže na dan, kar je globoko pod zgoraj omenjeno mejo. (2)*

Potrebe športnikov so seveda višje kot to, vendar se običajno gibljejo okoli dveh gramov beljakovin na kg telesne teže na dan (odvisno od vrste športa s katerim se posameznik ukvarja, pogostostjo in intenzivnostjo vadbe, ali posameznik pridobiva maso ali hujša itd.).

To je še vedno precej pod mejo, ki bi lahko predstavljala težave iz zdravstvenega vidika.

Študija, v kateri so primerjali delovanje ledvic med skupino, ki je uživala 2,8 g beljakovin/kg/dan in skupino, ki je uživala srednje visok vnos beljakovin, ni našla nikakršnih razlik v delovanju ledvic. (5)*

Visok beljakovinski vnos predstavlja težave predvsem za posameznike, ki imajo že obstoječo ledvično bolezen. V tem primeru se višjih beljakovinskih vnosov definitivno izogibajte.

Ne glede na to, pa znanstvena literatura ne kaže nobene povezave med višjim beljakovinskim vnosom in ledvičnimi boleznimi pri zdravih ljudeh. (3, 4)*

ZAKLJUČEK

Športniki in bolj aktivni posamezniki potrebujejo višji beljakovinski vnos. Vendar pa ta beljakovinski vnos še zdaleč ni dovolj visok, da bi lahko povzročil kakršne koli zdravstvene težave, razen pri posameznikih, ki imajo že obstoječo ledvično bolezen.

Naslednjič ko kupujete proteine, naj vas tako ne bo strah, da bi lahko imeli težave zaradi nekaj gramov več zaužitih beljakovin kot sicer.